Dve leti so ga učili, kako naj jih uniči

Granada – Le nekaj ur pred odprtjem SP si je francoski selektor Vincent Collet pulil lase in se spraševal, s čim si je Francija zaslužila nesrečo, ki se je nadnjo zgrnila v letošnjih pripravah na SP. Odpovedi so prihajale domala vsak mesec, dokler niso zadnjega igralca izgubili le dve uri pred uvodno tekmo z Brazilijo. Z včerajšnjim uspehom nad Srbijo so »trikolori« vsaj začasno začutili trdna tla pod nogami.

V deželi »galskih petelinov« se je minule tedne vnela žgoča razprava o možnostih letošnje reprezentance, ki v spremenjeni zasedbi resda nosi naziv evropske prvakinje, a v skupini smrti v Granadi vsaj na papirju vsekakor ne deluje tako čvrsta kot lanska, ki je na krilih Tonyja Parkerja prvič v zgodovini osvojila evropsko krono. Najpomembnejši igralci so SP letos po vrsti obrnili hrbet, Johan Petro, Tony Parker, Joachim Noach so si vzeli čas za počitek, Alexis Ajinca za nosečo soprogo, Nando de Colo se je med pripravami poškodoval, Kevin Seraphin je konec julija sporočil, da ga ne bo, ker še ni okreval po atroskopiji kolena, njegova zamenjava Ian Mahinmi pa je pred tekmo z Brazilijo obnovil poškodbo rame iz končnice lige NBA. Štiri pripravljalne dvoboje pa je izpustil tudi član San Antonia Boris Diaw, saj se je zavleklo urejanje njegovega zavarovanja v ligi NBA.

Šok ob Mahinmijevem odhodu je bil tako še presvež, da bi ga med dvobojem z Brazilijo preboleli, in tudi proti Srbiji je včeraj dolgo kazalo, da bodo težko ubežali začetku z dvema porazoma. Izognili so se mu v zadnjih sekundah, kot rabelj srbske reprezentance pa se je izkazal prav Joffrey Lauvergne, novopečeni član Himkija, ki je zadnji dve leti pri Partizanu podrobno spoznal vse skrivnosti srbske košarke. Zmago za točko (74:73) je zagotovil sekundo pred iztekom tekme z dvema zadetima prostima metoma.

»Dobro, da smo se pobrali, saj smo slabo začeli tekmo, imeli pa nato odlične igralce s klopi, Antoine Diot in Edwin Jackson sta skupaj prispevala 27 točk. Položaja sploh ni bilo treba reševati s posamičnimi akcijami in tega se moramo poslužiti tudi v nadaljevanju, saj imamo 12 mož, ki lahko igrajo,« je prepričan 25-letni Nicolas Batum, ki naj bi bil v prihodnje osrednji steber francoske igre na velikih tekmovanjih. Batum kajpak ne more biti novi Parker, četudi mu Florent Pietrus poskuša prilepiti prav to nalepko in razkriva, da ima že zdaj v slačilnici glavno besedo. A Francozi se kajpak poskušajo na tem svetovnem prvenstvu otresti Parkerjeve sence, zaradi katere jim napovedujejo (pre)zgoden zaključek SP. Ne sicer vsi, ena od španskih internetnih strani jim je denimo prisodila končni bron.

»To le zaradi lanskega EP in lovorike. Želel bi si, da bi imeli prav. SP bo presneto težko, po eni strani imamo srečo, da imamo v skupini že zdaj Brazilijo, Španijo in Srbijo, saj se z njimi v nadaljevanju ne bomo več merili. A po drugi strani zaradi tega nimamo možnosti, da bi se počasi skozi tekme prilagajali in ogrevali za zaključne boje, marveč moramo od prvega dne igrati na vso moč. Res smo v skupini smrti,« se strinja Pietrus, potem ko sta uvodna dvoboja pokazala, da bodo »galski petelini« težko prišli do vidnejše uvrstitve. Letos so bili vendarle primorani nekoliko spremeniti sistem igre, četudi jih še vedno poganja telesna moč in zaradi atletskih odlik večine igralcev odlična pripravljenost, a presežka v igri za zdaj niso pokazali.