Tiskane izdaje
Las Palmas – Vse od 3. februarja in žrebanja skupin za letošnje svetovno prvenstvo je bilo jasno, da bo dvoboj med Slovenijo in Litvo odločil o razvrstitvi na vrhu skupine D. Moštvi sta se kljub temu dvakrat pomerili v pripravljalnih tekmah ter si v Kaunasu in Stožicah razdelili iztržek, danes ob 21.30 pa bo prišel trenutek resnice. Zlasti za Litovce.
Torkov poraz z Avstralijo je namreč temeljito pretresel njihove vrste zaradi načina, s katerim so zaostali za 19 točk že do glavnega premora. Prvaki Oceanije so v prvem polčasu razgalili vse njihove slabosti in jih obglavili s conskim presingom. Kdor se je med lanskim EP spraševal, zakaj je moral Mantas Kalnietis organizirati igro »Lietuve« kar 33 minut na tekmo ali zakaj je v letošnjih pripravljalnih nastopih prebil na parketu še več časa, je dobil odgovor. Brez najboljšega podajalca lanskega eurobasketa in prvega strelca litovske reprezentance, ki si je tik pred SP huje poškodoval ramo, njegovi soigralci letajo po igrišču kot muhe brez glave. Nadomestni dirigent Šarunas Vasiliauskas si je pač moral obuti odločno prevelike čevlje in v domovini postal tarča ciničnih napadov. V slogu: zdaj je tudi sam ugotovil, zakaj pri 25 letih ne igra za pošten klub, ampak za poljski Trefl Sopot. Ali zakaj ni svoje vozovnice prepustil Šarunasu Jasikevičiusu, saj bi tudi z oporno palico za starostnike varneje prenesel žogo prek polovice igrišča.
Zato mora za krmilo vse pogosteje poprijeti Renaldas Seibutis, ki je po poklicu visoki branilec, kar je sprožilo verižno reakcijo. Strelcu Lietuvosa rytasa zmanjkuje moči za polnjenje tekmečevega obroča, centri, predvideni za udarno orožje litovske reprezentance, pa so odrezani od napadalnega dogajanja. Zvezdnikov moštva Jonasa Valančiunasa in Donatasa Motiejunasa proti Avstraliji domala ni bilo videti, precej bolje sta se odrezala dvojčka Lavrinovič, ker sta se pomaknila zelo daleč od obroča in celo pomagala pri organizaciji napadov. In medtem ko se košarkarski svet sprašuje, kako takšen izvir talentov nima še enega spodobnega dirigenta, številke povedo marsikaj: Litva je proti Mehiki izgubila 14 žog brez meta, proti Angoli 16, proti Avstraliji kar 22 ...
Slovenski branilci so torej dobili jasno sporočilo, kako se lotiti tekmeca, ki so ga v osmih dvobojih na uradnih tekmovanjih premagali le dvakrat – v kvalifikacijah za EP 1995 in na celinskem prvenstvu 2009. Ob obeh letošnjih merjenjih moči so naši košarkarji gladko izgubili skok – v Kaunasu s 24:41 in v Ljubljani z 28:38, čeprav ni igral Valančiunas –, zato bi lahko marsikaj nadomestili s pritiskom na litovske zunanje košarkarje. Brez Kalnietisovih 14 točk in 5 asistenc, kolikor jih je v povprečju zbral proti Sloveniji ter njegovega vpliva na uravnoteženost moštva in njegovo mirnost bo marsikaj drugače.
Da je srebrne z lanskega eurobasketa zajel nemir, priča že zaskrbljeni obraz predsednika litovske zveze Arvidasa Sabonisa, ki se je v torek živčno selil po dvorani in očitno iskal pravi vidni kot, pod katerim bi njegovi košarkarji izgledali bolje. Ni ga našel. Po tekmi pa je eden od avstralskih novinarjev razburil selektorja Jonasa Kazlauskasa z vprašanjem, ali bo njegovo moštvo dalo vse od sebe proti Sloveniji, če mu bo grozilo, da bo zasedlo drugo mesto v skupini. »Zakaj pa ne bi?« je odvrnil z nasprotnim vprašanjem in povsem rdeč v obraz. Ko je Avstralec dodal, da bi se lahko z osvojitvijo prvega ali tretjega mesta ognilo prezgodnjemu soočenju z Američani, pa je bil še bolj zaripel. »Litva ima mlado, a resno ekipo. Ali res mislite, da bi nalašč izgubili s komerkoli?« je zabrusil Kazlauskas in odvihral brez besede o Slovencih.
