Tiskane izdaje
Manaus – Prepričljiva hrvaška zmaga nad Kamerunom je odmevala po vseh koncih sveta, odlični rod hrvaških nogometašev je navdušil novinarje Guardiana, Gazzette dello Sport, Bilda, BBC in celo Marce, čeprav imajo Španci ta čas veliko dela predvsem sami s sabo. Hrvati so proti Afričanom vknjižili najvišjo zmago na velikih turnirjih.
Najbolj zadovoljno je napisal članek novinar nemškega tabloida Bild, ki je hrvaško zmago s 4 : 0 pospremil z naslovom Hrvati iz bundeslige so razstavili Kamerun. Nemci so imeli morda kar prav. V Manausu, v »svetovnih pljučih«, bi morali nogometaši dihati kot prerojeni, toda pri 85-odstotni vlažnosti zraka je bil ta učinek prav nasproten. In v takšnih razmerah so izbranci selektorja Nika Kovača povsem nadigrali Afričane, ki so odraščali v na las podobnih podnebnih razmerah, kot so vladale ob Amazonki! Hrvati so presegli tudi zmago nad Nemčijo s 3 : 0 na zanje zgodovinskem mundialu 1998 v Franciji.
»Pravo vprašanje bi bilo, zakaj je bil Kamerun tako slab?« je Kovač odgovoril na trditev enega od zagrebških novinarjev, češ da je Hrvaška igrala dobro, a je bil tudi Kamerun zelo slab. »Morda zaradi odlične igre naše reprezentance, ki je pokazala pravi obraz. Moji 'dečki' so bili na igrišču sijajni, na tak način lahko igrajo tudi z najboljšimi,« je dodal Niko Kovač.
Čeprav je bilo v igri Hrvaške še kar veliko rezerve – Dejan Lovren in Danijel Pranjić nista sledila ritmu soigralcev, neviden pa je bil tudi programirani plejmejker Sammir –, je večji del reprezentance res deloval zelo dobro. Wolfsburgov adut Ivan Perišić je odigral morda najboljšo tekmo v svoji reprezentančni karieri – Angleži ga že selijo na Otok –, po krilu je tekel kot maratonec, ne oziraje se na vremenske razmere, delil je asistence in zabil gol. Svoje je dodal tudi dvakratni strelec Mario Mandžukić, ki ga je Fifa uradno razglasila za najboljšega igralca tekme. Tudi Luka Modrić je dobro poveljeval moštvu in prav nič ni bilo opaziti, da so mu pred tekmo vbrizgali v gleženj protibolečinsko sredstvo. Tudi Xavijev naslednik v Barceloni Ivan Rakitić je garal kot vol in marljivo izpolnjeval obrambne naloge. Ivica Olić pa je bil ob Mandžukiću še boljši kot pred nekaj dnevi z Brazilci in res spominja na vino – starejši ko je, ... V Bildu so imeli kar prav – Kamerunce so razbili Perišić, Olić (oba Wolfsburg) in Mandžukić (Bayern) pod vodstvom selektorja, ki je bil leta 1971 rojen v zahodnem Berlinu.
Hrvati so z oživitvijo naveze Mandžukić-Olić spet dobili napadalni par, ki ne pusti dihati nasprotni obrambi niti za sekundo, posledično večino napadalnih akcij tekmecev razbijeta prav omenjena napadalca. Delavci, ki zabijajo gole – to je želja slehernega trenerja na svetu. V takšnem vzdušju se pripravljajo naši južni sosedi na novo »tekmo leta« z Mehiko, na pravi derbi, ki bi morda lahko postal celo ena od lepotic prvenstva. Kovač tako ne bo imel pretiranih razlogov za proslavljanje, hrvaške misli zaseda le še reprezentanca, ki jo morajo – če hočejo v osmino finala – premagati. »Mehika ima odlično reprezentanco. Poleg tega da igra lep nogomet, so njeni igralci agresivni, vseskozi te lahko podvajajo. Piko na i razigrani zasedbi predstavlja še vrhunski vratar. Že prej sem trdil, da je skupina A celo najmočnejša na prvenstvu,« je prepričan Kovač.
Brez vratarja Ochoe ne bo šlo
Tudi Mehičani govorijo spoštljivo o reprezentanci, ki so jo leta 2002 premagali na Japonskem in jo prikrajšali za nastop v osmini finala. Američanom bo na ponedeljkovi tekmi v Recifeju že točka zadostovala za reprizo dosežka izpred dvanajstih let. »Los balcanicos« so – po časopisu Record – igrali zelo navdahnjeno, prelomni trenutek tekme pa je bila izključitev Kamerunca Songa, ki je Mandžukića pobalinsko udaril v hrbet. Prav vrnitev Mandžukića je po mnenju Recorda ključna za visoko zmago Hrvatov. Mehičani vedo, da bodo morali proti Modriću in soigralcem ponoviti sanjsko igro s tekme proti Braziliji, potrebovali bodo tako učinkovitost napadalcev Dos Santosa in Peralte kot zanesljivost vratarja Guillerma Ochoe.
