Nemci imajo lepšo prihodnost kot Argentinci

Analiza mundiala: končalo se je prvenstvo lepih golov, taktike in navijačev. Južnoameriško vzdušje ganilo tudi Löwa.

Objavljeno
14. julij 2014 16.09
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Jernej Suhadolnik, poročevalec

Rio de Janeiro – »Pred desetimi leti smo se odločili za drugačno pot, spremenili delo v mlajših selekcijah, sprejeli nov način razmišljanja in v Braziliji smo poželi sadove tudi v članski konkurenci,« je po zgodovinski zmagi na ameriških tleh razmišljal nemški selektor Joachim Löw. »Jogi« naj bi nadaljeval projekt, ki ga je nasledil leta 2006 od dotlej nadrejenega Jürgna Klinsmanna.

Naslednje svetovno prvenstvo v nogometu bo čez štiri leta organizirala Rusija, pregled rojstnih listov novih svetovnih prvakov pa razkriva lepo prihodnost za »elf«. Leta 2018 bosta najbrž ob mundial nosilca nemške igre, in sicer Bastian Schweinsteiger (danes 29) in Philipp Lahm (30), zagotovo tudi Miroslav Klose (36), morda tudi Per Mertesacker (29). Nemška nogometna industrija pa v ozadju proizvaja vse več talentov, kot so Andre Schürrle (23), Julian Draxler (20) in Mario Götze (22), ki je v Riu de Janeiru priigral Nenmčiji četrti naslov prvaka. »Ko sem ga poslal v igro, sem ga spodbudil z besedami, naj le pokaže, da je boljši od Lionela Messija, pa bomo zmagali,« je izpostavil Löw. V nemškem taboru je bilo po zmagi res veselo, tudi navijači so si dali duška, toda niso bili prevzetni. Zgovorni so bili prizori v noči z nedelje na ponedeljek, ko so Nemci v barih ob Copacabani tolažili argentinske navijače, ki so povsem onemeli, le redko se je še slišala v zadnjih dneh ponarodela pesem »Brazilija, povej mi, kako se počutiš«, ki se konča z »Maradona je večji od Peleja«.

»Tišina. To je vse, kar vam lahko povem o vzdušju v slačilnici. Vladala je tišina kot na bojišču po boju,« je razkril Alejandro Sabella, ki so ga igralci enotno podprli. »Če bo odšel še selektor, bo to za nas dvojni poraz,« je zatrdil Sergio Agüero, Lionel Messi pa dodal: »Želim, da nadaljuje, reprezentanco je dvignil na višjo raven.« Messi je povedal, da mu lovorika za najboljšega igralca ne pomeni prav nič, vse, kar je želel, je bilo dvigniti pokal za prvaka in ga odnesti Argentincem v domovino. Nekateri reprezentanti so se celo opravičili rojakom, ker jih niso osrečili z osvojitvijo mundiala. »Gavči« so igrali z bolj izkušeno reprezentanco, naslednjega zbora svetovne elite v Rusiji najbrž ne bodo videli Zabaleta (29), Mascherano (30), Demichelis (33), Lavezzi (29) in Palacio (32).

Argentino bi težko uvrstili med tako obetavne reprezentance, kot jih imajo Nemci, Belgijci ali – četudi se sliši čudno – Brazilci, ki imajo vsi po vrsti v povprečju zelo mlade ključne adute. Götze (22 let, 39 dni) je denimo postal najmlajši strelec v finalu po Wolfgangu Webru (22 let, 33 dni) s prvenstva v Angliji '66.

Prvenstvo je ponudilo tudi nekaj velemojstrskih golov, kot je bil denimo tisti od Jamesa Rodrigueza v osmini finala proti Urugvaju, ali pa eden od van Persiejevih, ko je z lobom z glavo načel mrežo Ikerja Casillasa. Ne nazadnje je tudi Lionel Messi zabil lep gol iz prostega strela ... V seštevku smo videli 171 golov, kar je izenačenje rekorda iz Francije '98. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji taktike – izpostaviti velja pogosto igro s tremi branilci in premeteno menjavo nizozemskega vratarja v tekmi s Kostariko.

Največji dosežek 20. svetovnega prvenstva pa so gotovo navijači, ki so pričarali čudovito ozračje, morda na ulicah še bolj pristno kot na štadionih, ki so bili zaradi visokih cen vstopnic vendarle »rezervirani« za premožnejše. Čarobnost južnoameriškega mundiala je ganila celo nemškega selektorja. »Ne morem verjeti, kako so nas Brazilci podprli po tistem porazu z 1:7. Že tedaj po tekmi so bili navdušeni nad nami, sami pa ste videli, kako so bili na naši strani v tekmi z Argentino. To spoznanje je bilo eno od najlepših trenutkov v mojem življenju. Prav ponosen sem,« je denimo povedal Löw.

Verejetno bo res težko ponoviti pristnost nogometnega navdušenja iz Brazilije 2014, v Rusiji in Katarju za to najbrž ni veliko možnosti, več pa v letih 2026 in 2030 – uf, kje je še to –, ko se bo mundial morda spet vrnil v Južno Ameriko. Za SP 2026 se potegujejo tudi Kolumbija, Venezuela in Mehika, za SP 2030 pa Čile in morda s skupnimi močmi Urugvaj in Argentina.