Po sledeh Ronalda, Kahna, Kempesa, Cruyffa

Ljubljana – Prav neverjetno se sliši, da sta se Brazilija in Nemčija, ki imata skupaj osem naslovov svetovnega prvaka in 24 polfinalnih nastopov, enkrat samkrat pomerili na mundialu. Leta 2002 je bila v finalu z 2:0 boljša Brazilija. Argentina in Nizozemska sta se udarili že štirikrat in poskrbeli za nekaj nepozabnih trenutkov.

Nemčija in Brazilija sta sicer doslej odigrali 21 tekem in Brazilija ima veliko boljšo statistiko: 12 zmag, 5 neodločenih izidov in 4 poraze z razliko v golih 36:21. Le trije finali SP so minili brez njune udeležbe – 1978 (Arg – Niz), 2006 (Ita – Fra) in 2010 (Špa – Niz). Čeprav je med njima Italija s štirimi naslovi, sta Brazilija (5) in Nemčija (3) zgodovinsko najuspešnejši reprezentanci. Na mundialu na Daljnem vzhodu je pri Brazilcih blestel trojni R – Ronaldo, Ronaldinho in Rivaldo. Nemci tedaj niso prepričali z igro, zmagovali so z 1:0 in se v zadnje dejanje prebili po zaslugi najboljšega vratarja Oliverja Kahna. In prav Kahnova napaka je odprla pot Braziliji do 5. naslova in za naj strelca ustoličila Ronalda.

Čeprav lahko potegnemo nekaj vzporednic izpred 12 let – na brazilski klopi je spet Luiz Felipe Scolari, Nemci pa imajo v vratih spet izjemnega Manuela Neuerja – se je vse ostalo obrnilo na glavo. Nemci igrajo bolj domiselno in napadalno kot Brazilci in Brazilci bolj trdo in disciplinirano kot Nemci. Slednji so denimo na tem SP zbrali 500 več uspešnih podaj kot katera koli reprezentanca in kar 1000 več kot Brazilija. Nekdaj razigrana Brazilija pa razmišlja po »nemško« in pogosteje zmaguje zgrda kot zlepa. Proti Čilu je storila 28 prekrškov in proti Kolumbiji 31, kar je rekord prvenstva. Zato je kar ironično, da je Neymar, poslednji Mohikanec, ki je utelešal »jogo bonito«, domači mundial končal na nosilih.

Argentina boljša le enkrat

Drugi polfinalni par bo spremljalo več duhov iz preteklosti. Na prejšnjih štirih tekmah na SP sta Argentina in Nizozemska dvignili precej prahu, začenši s prvim srečanjem leta 1974 v Zahodni Nemčiji. Takrat je Nizozemska že v prvem kolu prikazala najboljši nogomet dotlej in premagala Argentino kar s 4:0. Johan Cruyff je zadel po desetih minutah, ko je obšel vratarja Daniela Carnevalija. Na 2:0 je povišal Ruud Krol s strelom s 25 metrov. Niti močan naliv v drugem polčasu ni mogel zaustaviti vrste očeta »totalnega nogometa« Rinusa Michelsa, ki je stalno menjavala igralna mesta in obvladovala žogo kot na vrvici. Zadetka Johnnyja Repa in še drugi Cruyffa sta zapečatila usodo Argentincev, ki so zasedli zadnje mesto v skupini. Odlični Nizozemci so kasneje izgubili z 1:2 v finalu proti Nemcem.

Tudi štiri leta kasneje so tulipani lepo cveteli in bili v Argentini po mnenju mnogih moralni prvaki, četudi so v finalu (spet) izgubili proti gostiteljem, po podaljšku je bilo 1:3. Junak naroda je postal dvakratni strelec Mario Kempes, s šestimi goli tudi najbolj učinkovit igralec prvenstva. Finale se ni niti začel prijateljsko (Argentinci so zahtevali, da Rene van de Kerkhof z zapestja odstrani plastično oblogo; igrišče je bilo posuto s konfeti in vzdušje je bilo kot na fronti), še manj končal v športnem duhu (Nizozemci so Argentincem očitali zavlačevanje in se niso udeležili zaključne proslave). Nizozemska, ki sprva sploh ni hotela odigrati finala, je tako izgubila drugič zapored in njena generacija iz 70. let je dobila oznako najboljše ekipe, ki nikdar ni osvojila naslova.

Čustva so se do naslednjega derbija ohladila, saj je minilo kar 20 let. Spet pa je bilo napeto. V četrtfinalu SP 1998 v Franciji je prvi zadetek dosegel Patrick Kluivert, sedanji pomočnik Louisa van Gaala. Izenačil je Claudio Lopez, v napadu partner velikega Gabriela Batistute. Zadetek Dennisa Bergkampa v 89. minuti pa velja za enega najbolj vrhunskih sploh. Odlično je sprejel žogo v kazenskem prostoru po dolgi podaji Franka de Boerja in jo z udarcem z zunanjim delom stopala hladnokrvno poslal za hrbet presenečenega Carlosa Roe. Nizozemska se je po zmagi v deževnem Marseillu kasneje poslovila v polfinalu proti Braziliji po izvajanju 11-metrovk.

Za razliko od prvih treh je šlo zadnje srečanje med »gavči« in »tulipani« hitro v pozabo. Pred osmimi leti so zadnjo tekmo skupinskega dela odigrali brez golov, saj so si oboji že prej zagotovili napredovanje. Peto nadaljevanje bo gotovo povsem drugačno. Zgodovina pa je na strani Nizozemske, ki je na osmih dosedanjih srečanjih izgubila samo v omenjenem finalu v Buenos Airesu.