Tiskane izdaje
Belo Horizonte – Brazilci so po rekordno visokem porazu povsem potolčeni. Prebivalci 200-milijonske države so le nekaj minut po porazu z Nemčijo zapustili lokale, bare in druga javna shajališča, v katerih so spremljali zgodovinski poraz v polfinalu mundiala oziroma »sramoto vseh sramot«, kot je zapisal novinar dnevnika Folha.
Edina »svetla« točka pri porazu z 1:7 je bilo dejstvo, da so Brazilci na enajsti zaporedni tekmi zabili Nemcem najmanj en gol. Toda ta statistična opomba ni niti za milimeter polepšala položaja, v katerega je zašel brazilski nogomet. »Sesul se je v prah,« je zapisal eden od kolumnistov. Brazilci so od leta 1930 prejeli največ pet golov na eni tekmi svetovnega prvenstva, a še to le leta 1938 v Franciji, ko so kljub temu premagali Poljsko s 6:5 ...
Navijači so bili sprva jezni na razigrane Nemce, nekateri osamljeni podporniki »elfa«, ki so se nahajali zunaj predela z nemškimi navijači, so jo na tribunah štadiona Mineirão tudi skupili pri gibanju rezultata od 0:1 do 0:4, pozneje pa ne več. Brazilce je namreč nato zajelo malodušje, v drugem polčasu, ko je natresel sol na njihove rane še rezervist Andre Schürrle, pa so gostitelji celo začeli navijati za goste iz Evrope.
»To je največja sramota v 84-letni zgodovini svetovnih prvenstev. Zgodil se nam je popoln desetminutni mrk, ki si ga v polfinalu mundiala ne moreš privoščiti!« je bentil eden od komentatorjev, drugi je dodal: »Poraz z Urugvajem v finalu leta 1950 ni nič v primerjavi s to sramoto. Ne bi verjel, če je ne bi videl.«
Malce bolj umirjeni komentatorji so nemara zadeli bistvo brazilske zgodbe o neuspehu, četudi se bo reprezentanca v soboto vendarle potegovala za 3. mesto in možnost za častno slovo od mundiala. Brazilski narod je očitno naložil preveliko breme na hrbet zasedbe, ki ga ni bila zmožna nositi. Trenutni rod Brazilcev enostavno ne dosega kakovostne ravni slovitih predhodnikov, na pomanjkanje kakovosti pa so že dlje časa opozarjali številni ugledni strokovnjaki. Moštvo je bilo neizkušeno, večina posameznikov je molila ali jokala tako po tekmah kot pred njimi, nič drugače ni bilo po debaklu z Nemčijo. Že po prvem nemškem golu Brazilci niso premogli odgovora, še več, čustveno so povsem razpadli, možnosti za rekordno šesto lovoriko pa so splavale po vodi.
»Težko se bomo pobrali, nekateri igralci si verjetno ne bodo več nadeli brazilske majice. Toda kritizirati igralce bi bilo napačno. Iz te nemške lekcije se raje kaj naučimo. Nemci so namreč igrali tako, kot želimo mi, torej moramo ugotoviti, kaj je narobe z brazilskim nogometom. Morda kaj šepa že v mladinskih akademijah, morda tam fante učimo igrati na napačen način,« je razmišljal Juninho Pernambucano, nekdanji velemojster izvajanja prostih strelov.
Brazilci so ob porazu izgubili tudi prvo mesto na večni lestvici skupno doseženih golov na prvenstvih, Nemci so zdaj v prednosti z 223:221. Kar je še bolj boleče, gostitelji so izgubili tudi drugi polčas z 1:2, četudi je tedaj razigrana evropska reprezentanca že prestavila iz šeste v četrto prestavo ... Selektor Luiz Felipe Scolari, ki se bo po prvenstvu najbrž poslovil, ni zaman zatrdil, da je bil to »najtežji trenutek v mojem nogometnem življenju«.
Brazilci so očitno res igrali v krču, saj so tudi tekli manj kot Nemci, kar je za nebeško motivirano reprezentanco povsem nerazumljivo – Nemci so dobili tekaški dvoboj z razliko dobrih 10 km! Oziroma s 119,337 km : 108,912 km. Brazilci si bodo morali priznati tudi dejstvo, da imajo slabšo zvezno vrsto kot »bavarski« stroj; naveza Schweinsteiger-Khedira-Kroos je morda najboljša na svetu. Luiz Gustavo, denimo, je moral zapustiti Bayern, ker se pri njem ni mogel povsem uveljaviti, a je z naskokom najboljši brazilski vezist ... Posebno poglavje pa je igralec s številko 9: Brazilija že dolgo časa ni imela tako povprečnega »centerforja«, kot je Fred, za katerega je bil celo predhodnik Luis Fabiano kot z drugega planeta, kaj šele legendarni Ronaldo. Ko je Scolari potegnil Freda na klop, se je štadion dobesedno zatresel zaradi jakosti žvižgov navijačev.
