Sreča se je Švicarjem nasmehnila v zadnji minuti

Brasilia – Švica je bila natančna kot švicarska ura: prehitela je zadnji sodnikov žvižg in je v tretji minuti sodniškega dodatka prišla do prve zmage. Junaki so bili trije: dva rezervista, strelec za izenačujoči gol Admir Mehmed in strelec zmagovitega gola Haris Seferović, ter podajalec pri obeh golih Ricardo Rodriguez.

»Skoraj sem eksplodiral. To je veliko olajšanje. Vedno smo verjeli v svoje možnosti. To je zmaga morale, ki nam daje veliko samozavesti za naslednje tekme,« se je kot otrok veselil švicarki selektor Ottmar Hitzfeld. Nekoč izjemen klubski trener je tudi v dvoboju z Ekvadorci pokazal, zakaj sodi v kategorijo največjih strokovnjakov na svetu. Zadel je z menjavami. Strelca izenačujočega gola Mehmedija je v igro poslal v 46. minuti, v makedonskem Gostivarju rojeni 23-letni napadalec pa se mu je oddolžil v 48. minuti. Z bližine, iz vratarjevega prostora, je po podaji iz kota zatresel ekvadorsko mrežo. Južnoameričani so na las podoben način prvi zadeli v prvem polčasu. S prostega strela in iz vratarjevega prostora je Diega Benaglia z glavo premagal Enner Valencia.

Švicarjem vloga favoritov ni bila pisana na kožo, čeprav so se trudili in bili bolj napadalni. V lovu za drugim golom so imeli tudi veliko smole: v 70. minuti je Josip Drmić zabil za vodstvo z 2:1, a je sicer odlični Uzbekistanec Ravšan Irmatov razveljavil gol po posredovanju stranskega sodnika, češ da je bil Hrvat v švicarski reprezentanci v nedovoljenem položaju. Toda ni bil.

V odprti bitki za vse ali nič je dramatični razplet ponudil prav sodniški dodatek. Ekvadorci so bili na pragu zmage, a je potezo tekme izvedel Valon Behrami. Švicarski zvezni igralec je z bravuroznim posredovanjem v kazenskem prostoru, s tveganim štartom, ukradel žogo na tako odličen način, da je zmogel še šprint v bliskovit nasprotni napd. V prodoru ga je pokosil eden od Ekvadorcev, a je imel Švicar srečo, da je glavni sodnik Irmatov pustil prednost (in pokazal, zakaj je eden od glavnih favoritov za finale), saj je hitro vstal in nadaljeval akcijo. Žoga je na levi strani prišla do Rodrigueza. Ta se je odločil za podajo po tleh pred ekvadorska vrata, kjer je bil najbolj spreten še drugi džoker s klopi Seferović. Pritekel je iz ozadja in mimo ekvadorskih branilcev na prvi vratnici žogo z bližine neubranljivo zabil pod prečko. »Gol je darilo za očetov rojstni dan,« je povedal presrečni 22-letni švicarski junak.

Bržčas je bil zadovoljen tudi prvi mož Svetovne nogometne zveze Sepp Blatter, ki je v živo spremljal svoje rojake in bil »nagrajen« tudi z žvižgi s tribun. Videl pa je tudi eno od najslabših tekem v uvodnem delu turnirja.

»To je nogomet, včasih izgubiš tudi v zadnji minuti. Plačali smo davek za naivnost. V drugem polčasu smo izgubili organizacijo v igri, na koncu so nas izdala še čustva, kar je izzvalo nesrečen konec,« je realno ocenil ekvadorski selektor Reinaldo Rueda. Kolumbijec na ekvadorski klopi je pred štirimi leti v Južni Afriki vodil Honduras in proti Švici iztržil neodločen izid brez golov.

Sokolje oko potrdilo gol

Porto Alegre – Pa je prišel tudi ta trenutek. Tako imenovano sokolje oko je v 48. minuti prvič potrdilo gol. Kari Benzema je najprej z glavo zadel vratnico, žoga se je odbila v vratarja Hondurasa Noela Valladaresa in se dobila za golovo črto. Vratar jo je izbil, toda prepozno. Po vzoru teniškega sokoljega očesa je bil gol priznan. To je bil tudi najpomembnejši dogodek tekme, v kateri je bila Francija za razred ali dva boljša. Niti v enem trenutku ni bila vprašljiva zmaga trikolorov, ki so še preden je Karim Benzema načel mrežo tekmecev dvakrat zadeli okvir vrat. Upe srednjemariške reprezentance je razblinila izključitev Vilsona Palaciosa v zadnji minuti prvega polčasa. Njegovo neumeno posredovanje, potem ko je že imel rumeni karton, je tekmo povsem zapeljalo v fransocko prid. S hrbta se je v kazenskem prostoru zaletel v Matuidija, stroil prekršek za enajstemtrovko in še za drugi rumeni karton.