Tiskane izdaje
Sao Paulo – Čeprav ji tega ni pripisovala niti analitična mednarodna stroka niti celo lep del domače navijaške srenje, se je nizozemska nogometna reprezentanca drugič zapored, tokrat res bolj presenetljivo kot pred štirimi leti v Južni Afriki, uvrstila v polfinale SP. Današnji dvoboj pa bo prav poseben tudi za kapetana Robina van Persieja.
Ob spominu na to sezono se mu bodo namreč mešali občutki. Kot zvezdnik Manchester Uniteda nikakor ni uresničil visokih ciljev, ko se je sloviti klub že nepričakovano zgodaj poslovil od boja za naslov angleškega prvaka, v katerem sta do zadnjih dni ostala najhujša tekmeca van Persiejevega moštva: Liverpool in Manchester City. Slednji se je nato veselil prestižne lovorike, med nasmejanimi je bila takrat tudi trojica argentinskih reprezentantov, torej akterjev današnjega velikega dvoboja za vstop v finale SP – Pablo Zabaleta, Martin Demichelis in Sergio Agüero –, med katerimi bosta prva dva v obrambni vrsti udarne enajsterice, Agüero bo predvidoma svojo priložnost čakal na rezervni klopi.
A kakorkoli, za edinega »rdečega vraga« iz Manchestra bo današnji izziv prav poseben. Če bo kot kapetan odpeljal soigralce v finale, bo precej lažje pozabil spodrsljaje v mučni klubski sezoni. Že zdaj si ni težko predstavljati izjemne odskočne deske, ko bo jeseni poskusil United vrniti na nekdanjo šampionsko raven prav sedanji nizozemski selektor Louis van Gaal, popotnica četrte nizozemske uvrstitve v finale, sploh pa v primeru zgodovinskega naslova svetovnih prvakov, bi bila imenitna. In prav kapetan, ki resda na dosedanji oranžni transverzali v Braziliji še ni tako opozoril nase kot druga dva člana udarnega trojčka, Arjen Robben in Wesley Sneijder, je sodeč po pogovoru za najbolj brani nizozemski dnevnik Telegraaf prepričan o nastopu v velikem finalu: »Zdaj me že sprašujejo, ali se mi v pričakovanju tekme z Argentino uresničujejo sanje. Kakšne sanje, neki? Zanima me le uvrstitev v finale, to moramo doseči na igrišču, ne pa sanjariti. In ko sem včeraj razmišljal o zadnjem tednu prvenstva, sem ugibal o razpletu brazilsko-nemškega dvoboja in o tem, kdo bo naš tekmec ob koncu turnirja …«
Včeraj je bil sicer Van Persie krepko bolj sproščen kot po četrtfinalni drami s Kostariko, ki jo je omenjal kot najbolj hiter in nepredvidljiv vrtiljak, zdaj v domovino in približno 4000 navijačem, ti bodo danes na štadionu spodbujali »oranje«, pošilja optimistična sporočila. Sicer pa ga rojaki spoštujejo ne le zavoljo odgovorne kapetanske vloge in učinkovitosti v cenjenem angleškem prvenstvu, temveč tudi nenehne pomoči nogometni akademiji v domačem Rotterdamu. Svoje kariere sicer ni začel pri najbolj znanem mestnem klubu Feyenoord, z Ajaxom in PSV dolgo članom elitne trojice nizozemske nogometne scene. Prve skrivnosti z žogo je spoznaval pri Excelsiorju, zdaj skrbi za opremo najmlajših, tistih od 5. do 9. leta starosti v omenjeni klubski akademiji, klub pa je osrednjo tribuno na štadionu že poimenoval po najbolj slovitem učencu in zdajšnjem kapetanu Van Gaalove izbrane vrste.
Po dobrodelnosti med nizozemskimi reprezentanti slovi tudi Dirk Kuyt. Z ženo Gertrude, medicinsko sestro, sta ustanovila sklad za otroke brez doma. Tako sta v oddaljenem Nepalu poskrbela za gradnjo prebivališča za kratkohlačnike, obolele za virusom HIV, prosti čas 34-letni nogometaš namenja dobrodelni pomoči. Za Kuytom je sicer že bogata športna pot, nazadnje je igral za Fenerbahče. V Istanbulu je tudi Wesley Sneijder, član velikega mestnega tekmeca Galatasaraya, čigar konjiček je tajski boks. Pri tem ga poučuje evropski prvak Gokhan Saki. Bayernov zvezdnik Arjen Robben se najraje sprošča s teniškim loparjem, Klaas-Jan Huntelaar je zapriseženi ribič.
Vsak med omenjeno peterico se bo veselil počitnic, a najprej morajo vsi dokončati še poslanstvo v Braziliji. V polfinalu in nato morda še veliki nedeljski predstavi …
