Vložek: smrtne žrtve med delavci

Pospešena gradnja objektov za SP 2022 v Katarju se spreminja že v pravo katastrofo, predvsem glede človekovih pravic.

Objavljeno
06. julij 2014 16.30
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Resda je pred nogometnim svetom še sklepni teden festivala v Braziliji, nakar mu bo čez štiri leta sledil šampionat na ruskih zelenicah, a mnoge med vpletenimi že zdaj skrbi, kako bo čez osem let v Katarju. FIFA si je pač dovolila silno hrabro potezo in izbrala prizorišče, kjer je sredi poletja peklensko vroče, vsakodnevno pa prihajajo novice o kršenju človekovih pravic.

V okolju, kjer domala za vsakim vogalom bruhajo naftni vrelci in tako posledično vreče dolarjev, evrov, funtov, jenov in drugih cenjenih valut, prav omembe vredne tradicije velikih tekmovanj ne poznajo. A da bi se širnemu svetu predstavili tudi skozi lupo športnih spektaklov, so ob podpori svojih znamenitih šejkov vstopili na seznam prestižnih prirediteljev velike nagrade v formuli 1 in motociklizmu, tudi diamantne lige v atletiki in teniških turnirjev, čez pol leta, januarja 2015, bodo gostili svetovno prvenstvo v rokometu, krona vlaganj pa bo največje nogometno tekmovanje.

V deželi, kjer si doslej niti v sanjah niso mogli predstavljati tradicije, pripadnosti, infrastrukture za nogometno igro, se pač morajo temeljito lotiti ambiciozne zgodbe. Seveda tudi zdaj Brazilcem ali pred osmimi leti Nemcem ni bilo treba le prižgati gumba za dvig zavese, toda za bogato deželo omenjenih naftnih vrelcev se je začelo povsem novo obdobje, opazno že na številnih gradbiščih. Delovna sila prihaja večinoma iz krepko bolj revnih dežel, predvsem z območja Azije, za pravzaprav boren zaslužek je pripravljena požreti marsikaj. In zgodi se povrhu, da delavec dela brez plačila, če se pritožuje, pa ga še izženejo.

»S praznim želodcem smo prisiljeni v trdo, dvanajsturno delo, po katerem za nas ni hrane vso noč,« je omenil 27-letni delavec iz tujine in nadaljeval: »In ko sem to naglas omenil, sem moral nemudoma zapustiti gradbišče, kjer sem tudi živel, in ostal brez dohodka. Tako sem moral druge delavce prositi za pomoč.«

Sodeč po zadnji raziskavi uglednega britanskega dnevnika Guardian se pospešena gradnja štadionov, hotelov in drugih objektov za SP 2022 spreminja že v pravo katastrofo, predvsem glede človekovih pravic. V zadnjih dveh mesecih – tako omenjeni londonski časnik – je umrlo že 44 delavcev, polovici teh je odpovedalo srce v nečloveških razmerah in peklenskih vročini. Vir informacij je nepalsko veleposlaništvo, na listih »velikega projekta« so zapisane podrobnosti gradnje povsem novega mesta Lusail Cityja in tamkajšnjega štadiona za 90.000 obiskovalcev!

Nihče med spektakla željnimi prireditelji se v teh dneh ne sprašuje, ali je ta naložba zares potrebna deželi, v kateri navzlic vsej odmevnosti prvenstva nogomet najbrž nikdar ne bo tako pomemben del vsakdana, kot je na Nizozemskem, v Nemčiji, Španiji, Angliji ali po južnoameriških državah. A prav zato, ker bo prvenstvo v okolju, kjer se ga morajo lotiti prav od temeljev, brez izdatne pomoči iz tujine preprosto ne gre. Tako naj bi kar 2,2 milijona delavcev – večinoma iz Nepala, Šri Lanke in Indije – v naslednjih letih pomagalo med pripravami na veliki dogodek. A obenem jim bodo grozile vročina in bolezni, če bo vse skupaj šlo še naprej v tako kruto smer kot doslej. Indijsko veleposlaništvo je tako že poročalo o 82 smrtnih žrtvah med rojaki v Katarju v štirih mesecih letošnjega leta, od januarja do maja …

Kajpak je selitev prizorišča še naprej možna, tudi namigi in obtožbe o podkupovanjih po vloženi kandidaturi za SP niso v prid prirediteljem, a pri mednarodni zvezi pač vlečejo svoje niti in vedno znova razpredajo o pomembnosti širitve velikih nogometnih dogodkov na nova prizorišča. Vsi tisti, ki obiskujejo tekme in uživajo v dogajanju na štadionu ali ob njem, pa si še zdaleč niso na jasnem, ali bo užitkov vsaj delček toliko, kot jih je te dni v razposajeni Braziliji ali pa v preteklosti na nekaterih drugih prvenstvih. Seveda pa bodo tudi glavni akterji, nogometaši, pred prav posebno oviro – neznosno vročino.

Nad visokimi temperaturami se namreč marsikdo pritožuje že v teh brazilskih dneh, a vendarle termometer ne skoči prav krepko prek 30 stopinj, resda je ponekod moteča vlaga. A včeraj je bilo v Dohi 40 stopinj Celzija, po zadnji vremenski napovedi bo živo srebro sredi tedna skočilo do številke 44. V takšnih razmerah bo nogomet mogoč le v pokritih in klimatiziranih arenah. Tako naj bi poskrbeli za približno 20 stopinj nižjo temperaturo od zunanje. Toda navijače zanima tudi utrip na trgih, ulicah, v priljubljenih navijaških conah. In na tem področju prireditelje čaka še veliko dela. Naj bo pivo še tako osvežilno, v zalivski pripeki ni nujno, da bo prav pomagalo. Kajti po prvih načrtih naj bi bil kakšen večji šotor ob štadionu z okrepčili namenjen bolj kot ne le gostom z oznako VIP …