Tiskane izdaje
Belo Horizonte – »Brazilce smo hoteli osrečiti, ... a smo bili povsem nemočni ... Opravičujem se vsem.« Besede Davida Luiza, ki jih je s težavo izustil povsem objokan in s cmokom v grlu, so bile kar zgovorne. Razigrana Nemčija je po zgodovinsko visoki zmagi nad Brazilijo s 7:1 zasluženo postala prva finalistka svetovnega prvenstva v nogometu.
Le kdo bi si mislil, da lahko katerakoli reprezentanca, ki se prebije v polfinale, zaostaja z rezultatom 0:5 po prvih 30 minutah. Da bi se lahko primerilo kaj takega Braziliji na domačem mundialu, pa bi pred sinočnjim večerom zvenelo bogokletno. Toda prav nihče ni mogel ustaviti strahovito močnega nemškega stroja in na tribuni smo dobili občutek, da tako brezhibne »mašine« doslej še niso izdelali niti v Stuttgartu, Münchnu in Ingolstadtu.
»Pomembno je, da smo se že umirili, igralci so povsem prizemljeni, nihče ne leta nad oblaki. Zaradi sedmih golov nismo nič bliže uspehu v finalu. Drži le, da so fantje prav do najmanjše podrobnosti izpolnili moja navodila, zato sem kot trener zelo vesel,« je po najvišji polfinalni zmagi v 84-letni zgodovini mundiala povedal nemški selektor Joachim Löw.
»Jogi« je poslal v ogenj celotno enajsterico, ki je proti Franciji domnevno izgubila »vso moč«, česar bržčas ni pričakoval niti njegov kolega Luiz Felipe Scolari. Mesut Özil in Sami Khedira, ki sta bila po zmagi s Francijo deležna največjega števila kritik, sta bila sinoči celo najhitrejša in najbolj razigrana. Le večni maratonec Thomas Müller je deloval bolj sveže kot nekdanji Realov dvojec. Brazilcem ni pomagalo niti dejstvo, da njihova igralca Dante in Luiz Gustavo do potankosti poznata vse nogometaše Bayerna in njihovo filozofijo.
To je bil namreč pravi šov, Blitzkrieg, ki se ga ne bi sramovali niti najboljši vojaški strategi. Brazilci, nabiti s čustvi, globoko vero in glasnimi navijači, so se resda zapodili proti nemškim vratom že od prvega sodnikovega žvižga, toda hitro se je videlo, da bodo imeli težave. Igralci elfa so bili tako nevarni v nasprotnih napadih, da bi verjetno premagali tudi veliko močnejšo Brazilijo od včerajšnje, ki je bila le B od sanjskih ekip z mundialov 1994, 1998 in 2002.
Potem ko sta zapravila priložnosti Müller in Khedira, je Bayernov napadalec le dočakal svoj peti gol na tem turnirju – po podaji iz kota. Na stadionu tedaj še niso slutili, kaj bo sledilo, Scolari pač. »Calma, calma,« je glasno vpil svojim igralcem, ki so začeli igrati brezglavo, čeprav se jim tedaj še ni mudilo. Zaman. Potem ko je zabil Müller 2000. nemški gol na mednarodnih tekmah, so v razmiku pičlih 179 sekund (!!) padli še trije, vsi iz nasprotnih napadov. Najprej ga je po malonogometni akciji Tonija Kroosa in Müllerja zabil novi svetovni rekorder Miroslav Klose, ki je s 16. mundialskim golom prehitel Brazilca Ronalda – ob odhodu z igrišča je dobil glasen aplavz –, nato je Julia Cesarja z lepim volejem premagal Kroos, po vnovičnem nemškem »pepčku« pa še enkrat Kroos. Izid prvega polčasa je postavil Khedira, ki je bil vseskozi blizu vrat, saj je igral izjemno visoko. Löw je taktično povsem ukanil Scolarija.
Ko so Nemci po zaslugi Manuela Neuerja preživeli nalet gostiteljev okoli 50. minute – stoodstotni priložnosti sta zapravila Oscar in Paulinho –, je bilo še zadnjim verujočim v Braziliji jasno, da ne bo nič od zgodovinskega maščevanja za »krivico iz leta 1950«. Še več, Brazilci so po dveh golih Andreja Schürrleja s stoječimi ovacijami nagradili fantastično Nemčijo sredi Brazilije – to pa je zgodovinsko.
»Govoril sem z Nemci in še sami ne vedo, kako se je to zgodilo. Poskušali smo vse, toda premagala nas je odlična ekipa. Pri akciji iz kota za prvi gol se nismo odzvali ustrezno, nato smo razpadli. Jaz sem odgovoren za poraz, opravičujem se Brazilcem, ker se nismo uvrstili v finale. Pred nami je še ena tekma, na kateri hočemo zmagati,« je po visokem porazu povedal Luiz Felipe Scolari, potem ko je Brazilija prvič po letu 1975 izgubila tekmo na domačih tleh.
