Đoković vse bolj za petami Nadalu

Miami – Rafael Nadal in Novak Đoković sta ta čas absolutna teniška vladarja, o čemer priča tudi ogromna razlika na svetovni lestvici, ki jo imata pred najbližjimi zasledovalci, njun izkupiček na turnirjih iz serije masters pa je še bolj impresiven: ta čas sta zmagovalca vseh devetih in tudi sklepnega. Po nedeljski gladki zmagi Srba v Miamiju sledi zdaj zanimiv prehod na pesek.

Še drugič v karieri je Đoković vpisal dvojček Indian Wells-Miami (ki je zelo dober napovednik številke 1 ob koncu leta) ter potrdil, da je najboljši igralec na trdi podlagi. Poleg omenjenih dveh turnirjev si lasti še naslove iz serije masters v Šanghaju, Parizu in peščenem Monte Carlu (ter še na sklepnem turnirju osmerice), medtem ko je Nadal ta čas zmagovalec Madrida in Rima na pesku ter Montreala in Cincinnatija na trdih igriščih. Pred selitvijo na pesek – prihodnji teden po dvobojih Davisovega pokala – pa je očitno v veliko boljši formi Srb, ki je v le nekaj tednih zaostanek za vodilnim na svetovni lestvici s 4000 točk znižal na 1920 in na rdeči podlagi se bržčas obetata dva zelo zanimiva meseca. Ta čas se pač zdi, da bo Nole velikemu tekmecu veliko bolj konkurenčen na pesku, kot je bil tokrat Rafa njemu na »hardu«. Nedeljski finale, po katerem sicer Nadal še vedno vodi z 22:18, gotovo ne sodi med najboljše partije njunega izjemnega rivalstva, enega največjih v športu sploh, je pa zanimivo, kako na vse medsebojne dvoboje gledata akterja. »Ne. Rad imam izzive, nisem pa neumen,« je tako Nadal odgovoril na vprašanje, ali je vesel, da obstaja Đoković. »Na tej podlagi pa je sploh najhujša stvar, ki se mi lahko zgodi, da igram proti njemu. Bolje vrača začetni udarec in ima boljši servis,« je še dodal Španec, potem ko je še četrtič izgubil finale Miamija, toliko jih ni na nobenem drugem turnirju …

Malce drugače pa o vsem skupaj razmišlja srbski as. »Vsekakor je to največje rivalstvo v moji karieri, vsak dvoboj z Rafo je velik izziv, še posebej seveda na pesku. A prav ti izzivi so me spremenili v boljšega igralca. Zaradi Rafe in Rogerja sem danes na takšni ravni, kot sem, porazi proti njima so me naučili, kaj moram narediti na igrišču. Večjega izziva, od tega, da moraš premagati najboljše igralce sveta, ni,« je dejal Đoković, čigar večina od 40 partij z Nadalom se je končala z zelo tesnim izidom, pogosto je tekmeca ločilo le nekaj točk, tokrat pač ne.

Drugi igralec sveta se namreč po dveh razočaranjih z začetka sezone, na OP Avstralije in v Dubaju, zdaj kaže v povsem drugačni luči, zanimivo pa je, da je še drugi letošnji naslov osvojil, ko je bil z njim Marjan Vajda, in ne Boris Becker (slednjega v Miamiju ni bilo zaradi operacije kolka). A da Nemec ni pravi trener zanj, Nole nikakor ne želi slišati, namigovanja, da je sprejel napačno odločitev, pa mu že pošteno dražijo živce. »Šele začela sva sodelovati, pa že opažam, da ga ljudje diskreditirajo. In to samo zato, ker nisem osvojil turnirjev, ko je bil z mano, ko se mi je pridružil Marjan, pa sem začel zmagovati. Mislim, da to ni korektno in da je Boris pravi izbor zame. Za skupni uspeh bo pač potrebno malce več potrpljenja, malce več časa, da se navadiva eden drugega, da razumeva eden drugega, saj on vendarle doslej še ni opravljal takšnega posla, nikdar še ni imel tako pomembne vloge kot trener. Ko ste igralec, se vse vrti okoli vas, ko postanete trener, pa morate vso pozornost preusmeriti na varovanca, kar ni niti najmanj lahko. A še enkrat, mislim, da je pravi izbor,« se je Đoković postavil v bran Beckerju, ki se bo Srbu v njegovi ekipi spet pridružil čez dva tedna v Monte Carlu, ko se bo s prehodom na evropski pesek (in nato travo) začel najpomembnejši del sezone.