Đoković začel z Bedenetom in končal z Murrayem

Srbu še peti naslov na OP Avstralije, kar je rekord odprte ere. V finalu dobil 12 od zadnjih 13 iger, tekmeca vrgel iz tira s »težavami«.

Objavljeno
01. februar 2015 21.28
Posodobljeno
02. februar 2015 05.00
S. V., šport
S. V., šport
Melbourne – Telesna in psihična priprava je ključ do uspeha, je pred zadnjim dejanjem OP Avstralije, moškim finalom, na družabnih omrežjih objavil Novak Đoković. In zadel žebljico na glavico. Dva niza in pol sta z Andyjem Murayem uprizarjala izjemno bitko, ki bi bila telesno težko bolj naporna, na koncu pa jo je Škot izgubil v – glavi (7:6, 6:7, 6:3, 6:0).

Đoković si je začel pot proti rekordni peti lovoriki v Melbournu pred dvema tednoma tlakovati proti Aljažu Bedenetu in jo končal včeraj proti Murrayu, razlika seveda skorajda ni mogla biti večja. Za številne teniške strokovnjake je bil sicer Škot pred dvobojem favorit, saj je v minulih šestih dvobojih pokazal več kot Srb, a jasno je bilo, da v finalu to ne bo štelo. Odločilna partija OP Avstralije je tista, v kateri Nole najbolj uživa in ki je doslej še ni izgubil, včeraj je v peti iztržil peto zmago, Murray pa tudi v svoji četrti ni prišel do lovorike.

Pa je imel za to priložnost. Dvoboj je bil namreč zelo nenavaden – tako kot že Đokovićev polfinalni s Stanom Wawrinko –, že kar rahlo kaotičen, v vsakem nizu so bili vsaj trije breaki, skupno pa sta si finalista priigrala kar 28 priložnosti za odvzem servisa. V uvodnih dveh nizih sta zares preizkušala meje eden drugega, saj se je prvi s tie-breakom končal po 72 minutah igre, drugi pa po 80. Za hip se je že zazdelo, da bi bil to lahko najdaljši finale v zgodovini – celo daljši od tistega nepozabnega med Đokovićem in Rafaelom Nadalom, ki sta se leta 2012 za lovoriko borila skorajda šest ur –, a po vodstvu Murraya z 2:0 v tretjem nizu so se stvari nenadoma povsem zasukale. Đoković je namreč skoraj od začetka finala kazal na različne (telesne) težave, tako kot že v prejšnjih dveh dvobojih je spet izgubljal ravnotežje pri določenih udarcih, se spotikal, na splošno je v zraku visel občutek, da z njim nekaj ni v redu … A to navsezadnje ni nič novega in igralca Murrayeve ravni to ne bi smelo zmotiti, to je tudi že doživel, pa vendar je dopustil, da se mu je zažrlo v misli in zanj je šlo vse navzdol. Od vodstva v 3. nizu je do konca dvoboja dobil le še eno igro. Njegovi kritiki so si bili enotni, da si takšne izgube osredotočenosti kot dvakratni zmagovalec turnirjev za veliki slam in olimpijski zmagovalec ne bi smel dovoliti, saj da je bil po tem znan v času pred Ivanom Lendlom.

»Seveda sem razočaran, da me je to zmotilo, saj sem igral dobro, bil v pravem ritmu, potem pa za nekaj minut popustil in zmaga je šla po vodi. Imel sem svoje priložnosti, a jih nisem izkoristil, nisem pa vedel, kaj je narobe z Novakom,« je zmajeval z glavo Murray, ki se mu pozna tudi, da takšnih dvobojev ni igral že dolgo, saj je bil to zanj prvi finale za veliki slam po Wimbledonu 2013, v katerem je tudi nazadnje ugnal enega od preostalih treh članov velike četverice (prav Đokovića). Je pa bila ena od včerajšnjih zmagovalk njegova zaročenka Kim Sears, ki je požela ogromno pozornosti s puloverjem z napisom o opozorilu staršem o neprimerni vsebini, potem ko so jo med polfinalnim dvobojem (s Tomašem Berdychom) kamere ujele ob rafalu besed na črko f ...

Đoković je torej na koncu kot že mnogokrat doslej le našel pot do zmage, pri čemer se je na začetku tretjega niza zdelo, da je telesno povsem na tleh, dokler se ni nenadoma dvignil kot feniks iz pepela in v zadnjih 13 igrah prikazal nekaj svojega najboljšega tenisa na turnirju. »Dolžina točk in telesno zahtevna dva niza sta mi pobrala ogromno energije, počutil sem se povsem izčrpanega, vsi ste videli, da sem imel veliko krizo ob koncu drugega niza in na začetku tretjega. Normalno je, da nisi ves čas stoodstoten, a treba je prebroditi težke trenutke, se zbrati, obnoviti moči in potem je spet bolje, kar mi je tudi uspelo. Finale velikega slama je pač tako pomemben, da se nikdar ne vdaš,« je o spornih trenutkih dejal Đoković, ki ni pozabil poudariti, kako posebna je ta zmaga zanj tudi zavoljo tega, ker je prva, odkar je postal mož in oče. Pet zmag je sicer rekord profesionalne dobe (v amaterski jih je šest dosegel Roy Emerson), Nole pa je s tem le potrdil, da je OP Avstralije turnir, ki mu daleč najbolj ustreza, saj je na preostalih treh slamih (oziroma dveh, saj na Roland Garrosu doslej še ni slavil) osvojil skupno tri lovorike.