Angelique je začela verjeti, da zmore

Drugi dan OP Avstralije je bila z eno nogo že na letalu za Evropo, slaba dva tedna kasneje je v svojih rokah prvič držala lovoriko za veliki slam. Angelique Kerber, ki je v 1. kolu proti Misaki Doi rešila zaključno točko, je postala 45. različna zmagovalka turnirja za grand slam v odprti eri, druga Nemka, za slovito Steffi Graf.

Tradicionalno nedeljsko poziranje fotografom s pokalom in penino ter nekoliko manj tradicionalen skok v reko Yarro, ki teče skozi Melbourne – Kerberjeva je držala besedo in izpolnila obljubo, ki jo je dala novinarju Eurosporta Matthasu Stachu, da bo ob morebitni zmagi skupaj z ekipo zaplavala v reki. Da ni najbolj čista – Jim Courier, ki je leta 1992 in 1993 storil podobno, je, denimo, v drugem poskusu staknil trebušni virus –, ni bilo pomembno, zmaga za veliki slam med vladavino Serene Williams je pač nekaj res posebnega.

In Nemka si jo je vsekakor zaslužila, saj je na poti do svoje prve lovorike za veliki slam premagala tudi dve glavni favoritinji, v četrtfinalu dvakratno melbournsko zmagovalko Viktorijo Azarenka in za konec z izjemno obrambno igro Williamsovo, ki je imela doslej v finalih OP Avstralije stoodstotni izkupiček (6/6). »Ko sem ugnala Azarenko, sem dokazala, da lahko premagam tudi najboljše igralke, in to na največjih prizoriščih. Tudi v odločilni niz proti Sereni sem šla z miselnostjo, da zmorem,« je po veliki zmagi razmišljala prva nemška zmagovalka za veliki slam po letu 1999, ki je dvignila s svojim podvigom domovino na noge, med prvimi pa se je s čestitko oglasila kanclerka Angela Merkel.

A do te velike lovorike je Kerberjeva prehodila zelo dolgo pot, šteje že 28 let in OP Avstralije je bil njen 33. nastop na velikih slamih. Zadnja štiri leta je sezono vsakič končala kot članica najboljše deseterice, a tik pred tem, leta 2011 tudi dosegla eno najnižjih točk v svoji karieri. Doživela je namreč kar enajst zaporednih porazov v 1. kolih, preden se je nepričakovano, kot 92. igralka sveta, prebila v polfinale OP ZDA. Številni so mislili, da se ji je končno odprlo, a posebej na veliki sceni prodora ni bilo. Do letošnjega OP Avstralije je namreč vpisala le še en polfinale za grand slam (Wimbledon 2014), posebej veliko razočaranje pa doživela v lanski sezoni. Resda je osvojila kar štiri naslove WTA (pred tem skupno tri), a na najpomembnejših štirih postajah dlje od 3. kola ni prišla, v Melbournu je izgubila celo že uvodni dvoboj.

»Lani sem res slabo igrala na grand slamih. Zdaj pa prvi turnir v sezoni in – zmaga,« ni mogla verjeti, kaj ji je uspelo, Nemka, za katero je bilo letošnje bližnje srečanje s porazom v 1. kolu na nek način tudi zelo spodbudno. »Bila sem bolj sproščena, mislila sem si, da nimam več česa izgubiti, in zato začela igrati iz kola v kolo bolje. Izkoristila sem drugo priložnost, ki se mi je ponudila. Zares nora dva tedna,« se je smejalo šele četrti igralki, ki je v finalu za veliki slam premagala Sereno Williams. Pred njo je namreč to uspelo le Venus Williams, Mariji Šarapovi in Samanthi Stosur. Veliko kamenčkov se je moralo za to sestaviti v mozaik, predvsem pa je bilo tu pomembno prepričanje, da zmore. »Z mano ni vedno preprosto. Doslej pogosto nisem dovolj verjela vase in težko je bilo delati z mano. Tu pa se je vse spremenilo. Treba je biti sproščen in verjeti vase. To sta najpomembnejši stvari, ki sem se ju naučila v teh dveh tednih. Seveda bodo prišli novi porazi in težki trenutki, a moraš verjeti, da zmoreš, moraš zgrabiti ponujeno,« pravi o pomembnem »kliku« v glavi Kerberjeva, ki je zmago na OP Avstralije označila za začetek svoje druge kariere, ob tem pa je seveda tudi zelo ponosna, da je slovito rojakinjo Steffi Graf z 22 naslovi samo obdržala na prvem mestu najuspešnejših igralk v odprti eri.