Belgija nova na zmagovalnem seznamu?

Ljubljana – Zadnja leta so v Davisovem pokalu zaznamovale reprezentance, ki so se v več kot stoletni zgodovini prvič zapisale na seznam zmagovalk, lani denimo Argentina, leta 2014 Švica, predlani prvič v sodobnem tenisu Velika Britanija. Tudi letos se ponuja priložnost za premierno solatno posodo, in sicer Belgiji, je pa res, da bo Francija v finalu velika favoritinja.

V zadnjih sezonah je bila v Davisovem pokalu pogosto v ospredju želja najboljših teniških igralcev, da si izjemne zbirke dopolnijo še s to najbolj čislano ekipno lovoriko. Rafael Nadal jo je osvojil že davno, leta 2010 je bil na tej »misiji« Novak Đoković, 2014 sta bila to Roger Federer in Stan Wawrinka, 2015 Andy Murray, lani pa Juan Martin del Potro, ki sicer nima takšnih uspehov kot ostali našteti igralci (delno tudi zaradi številnih poškodb), a je sredi Zagreba vendarle rešil Argentince naziva največje teniške nacije, ki še nima zmage v tem tekmovanju.

Ko so prišli do velike solatne posode, je največje zvezdnike želja po novih zmagah v Davisovem pokalu v veliki meri minila in s tega vidika bo letošnji finale precej manj odmeven, priložnost s številnimi odpovedmi nastopov pa sta najbolje izkoristili Francija in Belgija. Slednja je doslej zgolj dvakrat igrala v finalu, leta 1904 in predlani, tudi letos pa bo morala vlogo favoritinje prepustiti Franciji. Ne glede na to, da bodo imeli gostje v svojih vrstah Davida Goffina, sedmega igralca sveta, ki je prejšnji teden na mastersu v Londonu ugnal tako Nadala kot Federerja in tesno izgubil šele v finalu proti Grigorju Dimitrovu.

»Res bi bilo lepo sezono končati s to lovoriko. To bi bil zelo pomemben dosežek za našo reprezentanco, za našo državo, vendar pa nismo favoriti. Tu nimamo česa izgubiti,« ocenjuje Goffin, ki odlično zastopa Belgijo v Davisovem pokalu, saj je od zadnjih 16 dvobojev dobil kar 15 – izgubil je le proti Andyju Murrayu v finalu 2015 –, skupno pa je njegov iztržek 19:3.

A Goffin v ekipi nima enakovrednega soigralca, saj bodo za Belgijo nastopili še Steve Darcis (76. na ATP), Ruben Bemelmans (118) in Joris de Loore (276). Domačini, ki jih bo na štadionu Pierre Mauroy, delno spremenjenem v dvorano, bučno spremljalo 27.500 gledalcev, so na papirju veliko močnejši: Jo-Wilfried Tsonga (15.), Lucas Pouille (18.), Richard Gasquet (31) in Pierre-Hugues Herbert (13. med dvojicami). V francoski ekipi je sicer očitno prišlo do nesoglasij, saj je bil sprva v njej eden najboljših igralcev dvojic na svetu Nicolas Mahut (6.), a ga je domači kapetan Yannick Noah tik pred včerajšnjim žrebom zamenjal, o vzrokih pa ni želel govoriti.

Kljub temu se zdi, da so Francozi nared za skupno deseto zmago v Davisovem pokalu, a prvo po dolgih 16 letih, ko so v Melbournu ugnali Avstralce, tokrat bodo Les Bleus v veliko boljšem položaju, kot so bili leta 2002, 2010 in 2014, ko so izgubili finalne dvoboje proti Rusiji, Srbiji in Švici. »Želimo si spisati svoj del zgodovine. Resda je Francija že zmagala, a to je bilo dolgo nazaj, zdaj merimo na nov naslov. Zadnja dva tedna se pripravljamo na finale, četudi je v naših mislih ta dvoboj že precej dlje časa. To bo za nas zelo pomemben trenutek in zanj smo nared,« je odločen Noah, še vedno zadnji francoski moški zmagovalec turnirja za veliki slam (Roland Garros 1983), ki je leta 1991 in 1996 Francijo kot kapetan že popeljal do velike solatne posode.

Spored, danes: Pouille – Goffin, Tsonga – Darcis; jutri: Gasquet, Herbert – Bemelmans, de Loore; nedelja: Tsonga – Goffin, Pouille – Darcis.