Bolgar le dočakal veliko zmagoslavje

London – Bolgar Grigor Dimitrov je veliki junak sklepnega turnirja dolge in razburljive teniške sezone. V sinočnjem finalu mastersa je po izjemnem boju, dolgem poltretjo uro, ugnal belgijskega tekmeca Davida Goffina s 7:5, 4:6, 6:3. Teniški zastor se bo spustil ob koncu tedna na finalu Davisovega pokala med Francijo in Belgijo.

Lep del športne javnosti je resda v tem finalu pogrešal navzočnost vsaj enega od udarnih zvezdnikov teniškega športa zadnjih let, toda pozneje sta tudi igralca, ki sta si povsem zasluženo priborila ta sklepni dvoboj, resda pa na svoji poti doslej še nista zbrala ene od tistih najbolj čislanih lovorik, ponudila zelo všečno in za konec prav razburljivo igro. Pokal zmagovalca in vsoto 2,55 milijona $ pa je na koncu pospravil finalist z evropskega vzhoda. Za Bolgarijo je to novi teniški mejnik, Dimitrov se je veselil svoje osme lovorike doslej na turnirjih, četrte v letošnjem letu, a prav ta ja zanj doslej največja. V Londonu je opravil imenitno bero – v petih nastopih je petkrat zmagal, med drugim je včerajšnjega tekmeca ugnal tudi v skupinskem delu –, po domala dveh desetletjih pa je vloga zmagovalca mastersa pripadla novincu. Bolgar je namreč prvič doslej nastopil med izbrano druščino za konec sezone, nazadnje je takšen podvig uprizoril Alex Corretja. Takrat, leta 1998, je kot novinec na prestižnem turnirju v finalu odpravil španskega rojaka Carlosa Moyo.

Nazadnje je lani v areni 02 za konec slavil Andy Murray, pred njim je bil kar štirikrat zapored najboljši Novak Đoković. Teh dveh asov teniških igrišč tokrat ni bilo med nastopajočimi, bil pa je tu Roger Federer, v letih 2010 in 2011 junak mastersa. Za Švicarjem je sicer izjemna sezone vrnitve, zmagal je na turnirjih za grand slam v Melbournu in Wimbledonu, kazalo je že, da se mu nasmiha še drugo letošnje slavje v britanski metropoli, toda njegovo pot je v sobotnem polfinalu – vendarle presenetljivo – ustavil vodilni belgijski igralec, zdaj 7. na lestvici ATP.

Odrezal se je z izjemno predstavo, po kateri pa Federer ni bil videti (pretirano) potrt. Potem ko je šestkrat dotlej ugnal Belgijca, mu je tokrat v svojem znanem športnem slogu iskreno čestital za uvrstitev v veliki finale sezone, Goffin pa je bil takrat presrečen, a obenem po zmagi z 2:6, 6:3, 6:4 tudi močno izčrpan. In to je bilo tudi vidno v včerajšnjem finalu, ko je resda poskrbel za nekaj imenitnih potez, v ključnih trenutkih pa ni bilo več niti moči niti zbranosti. Toda na koledarju zanj še ni počitnic – močno si je podčrtal prihajajoči konec tedna, kjer se bo z rojaki pri francoskih sosedih v Lillu, povrhu prav blizu belgijske meje, lotil napada na Davisov pokal. Mnogi so sicer ob koncu zanimive londonske končnice sezone dvomili o tem, da bo zbral moč za še en tekmovalni izziv, toda vsaj po sobotni zmagi proti Federerju je bil jasen: »Priložnosti nastopa v finalu za Belgijo si pa nikakor ne bi želel zamuditi.«

Sanja o slavju, ki pa ga sinoči ni dočakal. To je bila pač nedelja 26-letnika iz Haskova, mesta z bolgarskega juga. Tokrat se je v londonskem finalu počutil skoraj kot doma. Številni obiskovalci z belo-zeleno-rdečimi trobojnicami Bolgarije so uprizorili ozračje kot na kakšni nogometni tekmi, njihov »Grišo«, kot doma pravijo vodilnemu teniškemu igralcu, je le dočakal veliko zmagoslavje. Stroka mu ga je napovedovala že nekaj časa, a pogosto se je zdelo, da svojega talenta zlepa ne more ovrednotiti zares. V soboto je imel resda lažje delo od svojega finalnega tekmeca, potem ko je odpravil Američana Socka s 4:6, 6:0, 6:3, toda vseeno se je moral še kako temeljito zbrati za sklepno predstavo. In jo na koncu opravil z odliko.