Tiskane izdaje
Gent – Andy Murray leto 2015 resda končuje kot 2. igralec na svetovni teniški lestvici, a mu turneja ATP kljub temu ni prinesla popolnega zadovoljstva, saj se na največjih turnirjih ni najbolj izkazal, »le« na OP Avstralije je denimo igral v finalu. Nasprotno pa velja za Davisov pokal, tu je poskrbel za eno najboljših sezon v zgodovini tega tekmovanja.
Da, Davisov pokal je moštveno tekmovanje, a vendarle, tako zelo pomembno in odločilno vlogo, kot jo je odigral letos Andy Murray, jo le redkokateri igralec, zato ne čudi, da je do njega pogosto hladne Britance dvignil na noge, hvalospeve so mu peli z vseh strani, znašel se je na naslovnicah takorekoč vseh časopisov. Lovu na veliko solatno posodo, eno najbolj čislanih ekipnih lovorik, se je letos zares posvetil stoodstotno in prav takšen je tudi njegov izkupiček. Dobil je vseh 11 dvobojev, ki jih je odigral (če ne bi v 1. kolu proti ZDA uvodni dan točko presenetljivo osvojil tudi James Ward, ki jih bržčas 12), kar je doslej od uvedbe svetovne skupine leta 1981 uspelo zgolj trem – Johnu McEnroju 1983 (12:0), Michaelu Stichu 1993 (11:1) in Ivanu Ljubičiću 2005 (11:1) –, prav tako je šele kot tretji (McEnroe, Mats Wilander) dobil osem posamičnih dvobojev, prvi vse »žive«.
»Da sem dosegel vse te zmage, je izjemno, posebej če pomislimo, da sta osem točk med posamezniki doslej prispevala le še dva igralca. Je pa tudi res, da sem prav v reprezentančnih tekmah vedno kazal svoj najboljši tenis. Ponosen sem na svoj prispevek h končnemu zmagoslavju,« je dejal britanski junak, ki je postal pravi specialist za zgodovinske dosežke na Otoku. Na OI v Londonu je svoji domovini priigral prvo zlato moško posamično teniško kolajno po 104 letih, Wimbledon 2013 je osvojil kot prvi Britanec po 77 letih, zdaj je moštvo popeljal do zmage v Davisovem pokalu po 79 letih. Vse te tri lovorike sta sicer v odprti eri osvojila le še Rafael Nadal in Andre Agassi. Prav nedeljska zmaga pa je bila za Murraya nekaj posebnega, če se lahko že nekaj sekund po zadnji točki veseliš skupaj s kolegi, so občutki pač drugačni.
»Še nikdar me ni po zmagi preplavil takšen val čustev kot tokrat. Velikokrat sem bil že zelo razburjen ob porazih, to pa je moja najbolj čustvena zmaga. Občutek je bil boljši kot ob wimbledonski zmagi, ponos večji. Tedaj nisem toliko užival, občutil sem le neizmerno olajšanje, da mi je končno uspelo,« je priznal Murray, sicer leta 2012 tudi zmagovalec OP ZDA, ki se je zdaj tudi po tej plati pridružil preostalim članom velike četverice. Tako Novak Đoković kot Roger Federer in Rafael Nadal so namreč že vsi osvojili Davisov pokal, je pa res, da so imeli vsi veliko močnejše soigralce (Janko Tipsarević, Viktor Troicki; Stan Wawrinka; David Ferrer) ter da nihče ni prispeval toliko točk h končni zmagi.
Potem ko mu od osvojitve wimbledonskega naslova ni šlo po načrtih, saj je na turnirjih za veliki slam zgolj enkrat igral v finalu, letos na OP Avstralije (v tej sezoni je nastopil še v polfinalu Roland Garrosa in Wimbledona, medtem ko je na OP ZDA izpadel v osmini finala), je razumljiva želja, da bi bila zmaga v Davisovem pokalu odskočna deska za naslednjo sezono. Toliko bolj, ker je še zelo svež spomin, kakšen polet je dala Novaku Đokoviću, ki je s Srbijo veliko solatno posodo osvojil leta 2010, nato pa je 2011. sledila ena najboljših sezon v teniški zgodovini …
»Novak je sicer tedaj tudi povsem spremenil prehrano, a vsekakor se bom potrudil po najboljših močeh, da bi se temu približal. Zmaga v Davisovem pokalu bo vsekakor lepa spodbuda, težko bi bilo sezono končati s porazom. Upam, da se bodo pozitivni učinki pokazali že na OP Avstralije, ki si ga zares želim osvojiti, saj sem že štirikrat igral v finalu, prav tako ostaja želja zmaga na Roland Garrosu,« pravi o kariernem velikem slamu Murray, ki bo prihodnjo sezono v Davisovem pokalu reprezentanci na voljo v 1. kolu, nato pa verjetno ne več, saj bo z olimpijskimi igrami koledar še toliko bolj natrpan.
