Tiskane izdaje
Melbourne – Britanci, ki so v zadnjih desetletjih prestali številne teniške muke, preden jih je kar nekaj rešil Andy Murray, na OP Avstralije slavijo »ekipni« uspeh, kakršnega niso dočakali že zelo dolgo časa. Kar trije polfinalisti – Johanna Konta in Andy Murray v posamični konkurenci ter Jamie Murray med moškimi dvojicami – so vsekakor več od pričakovanj.
Da Andyju Murrayu OP Avstralije leži, je jasno, četudi ga še ni osvojil. Že kar štirikrat je pač igral v finalu, po letu 2009 pozna v Melbournu zgolj poraze proti Novaku Đokoviću in Rogerju Federerju, letos ga niso zmedle niti zasebne težave (tast Nigel Sears se je zgrudil na tribunah, doma ga čaka visoko noseča žena Kim), četrtfinalno predstavo proti Davidu Ferrerju, ki v prvih štirih dvobojih sploh ni izgubil niza, pa označil za svojo najboljšo na tem turnirju. »Posebej drugi in tretji niz sta bila odlična, ko sem začel bolje igrati z osnovne črte. Zadnji dnevi niso bili lahki, a sem kljub ne najboljšemu tenisu napredoval, tokrat pa je bila igra veliko bližje želenemu,« je ocenil Murray, potem ko je Ferrerja ugnal s 3:1. Z izjemo lanskega OP ZDA se je Škot na zadnjih petih turnirjih za grand slam vselej prebil vsaj v polfinale, vedno resneje je v igri za novi veliki naslov.
»Mislim, da sem se po težavni sezoni 2014 spet utrdil na vrhu in imam možnosti za največje lovorike,« se nadeja novih zmag za grand slam Murray, ki je leta 2012 osvojil OP ZDA, leta 2013 pa Wimbledon. Tedaj je sam vlekel voz britanskega tenisa, tokrat pa je zgodba v Melbournu drugačna. Velika Britanija ima prvič po letu 1977 tako polfinalista kot polfinalistko (pred slabimi štirimi desetletji sta to bila John Lloyd in Sue Barker, prav tako na OP Avstralije, in sicer v decembrskem terminu, saj je bil tega leta turnir kar dvakrat), potem ko je Johanna Konta v četrtfinalu končala sanjski niz kitajske kvalifikantke Zhang Shuai. Za nameček se je tudi Andyjev brat Jamie, s katerim sta lani skorajda sama osvojila Davisov pokal, prebil v polfinale dvojic z Brunom Soaresom. Zadnji kamenček v mozaik bi lahko Otočani pristavili v mešanih dvojicah, a sta bila Jamie Murray in Katarina Srebotnik neuspešna v četrtfinalu (mimogrede, sta pa bila zato uspešna Andreja Klepač in Treat Huey).
»Vsekakor dober turnir za nas, Britance. Zelo pozitivno za naš tenis, tako kot je bila lanska zmaga v Davisovem pokalu. Seveda ne gre pričakovati, da bi odnesli vse zmage, a takšne rezultate moramo unovčiti pri nadaljnjem razvoju,« je vesel britanskega uspeha Andy Murray, ki se bo jutri v polfinalu (ob 9.30 po srednjeevropskem času) pomeril z Milošem Raonićem. Medtem ko je drugi igralec sveta zelo domač v sklepnih fazah OP Avstralije, to nikakor ne velja za Kanadčana (rojenega v Črni gori), ki je svoji državi priigral prvi polfinale tam spodaj v moški konkurenci, sebi pa drugega sploh, po Wimbledonu 2014, kjer ga je ugnal Federer. »V wimbledonskem polfinalu pred dvema letoma sem razočaral in zdaj si želim, da bi se zgodba razpletla drugače. Čutim, da sem boljši igralec, kot sem bil tedaj, in mislim, da je to velika priložnost zame,« je po četrtfinalni zmagi nad Gaëlom Monfilsom razmišljal Raonić, ki se zares kaže v veliko boljši luči, spodbuden zanj pa je tudi izkupiček zmag in porazov v dvobojih z Murrayem. Vsak sta dosegla po tri zmage in zdi se, da bi bil to lahko zelo izenačen dvoboj.
Potem ko so ponoči ženske že odločale o finalistkah (Serena Williams in Agnieszka Radwanska ter Konta in Angelique Kerber, ki je kar presenetljivo ugnala Viktorijo Azarenka), bo danes ob 9.30 po srednjeevropskem času teniški svet prikovan pred tv zaslone – z izjemo 15.000 srečnežev, ki si bodo dvoboj ogledali v živo v areni Rod Laver –, ko se bosta za eno mesto v finalu udarila velika tekmeca Novak Đoković in Roger Federer. Slednji bo imel na svoji strani navijače, Srb pa dejstvo, da je na vrhuncu kariere in da je od lanske sezone nepremagljiv.
