Tiskane izdaje
Kranj – Če je slovenska teniška reprezentanca popolna, potem ni dvoma: trdno ji pripada mesto v I. evro-afriški skupini Davisovega pokala, kar je pokazala tudi minuli konec tedna, ko je v Kranju zlahka opravila z Litvo, ki ima v svojih vrstah 75. igralca sveta Ričardasa Berankisa. Sicer pa ta sezona za kapetana Blaža Trupeja ni bila najlažja in najprijetnejša.
V Davisovem pokalu je res veliko odvisno od tega, katere igralce ima kapetan na voljo, pri čemer je nihanj tu toliko več, ker je reprezentančnih »akcij« kar nekaj na leto, velikokrat so tik po turnirju za veliki slam. Najboljši igralci sveta si večinoma le sem ter tja nastop v tem tekmovanju še posebej podčrtajo, posledica tega je denimo tudi to, da bo Španija prihodnjo sezono že drugo leto zapored članica iste skupine, kot je Slovenija …
Potem ko se je Trupej v zadnjih letih soočal z odpovedmi zdaj že britanskega igralca Aljaža Bedeneta, večkrat pa je bil negotov nastop Role, so se letos košarice stopnjevale in šele v zadnji tekmi, ko je voda že močno tekla v grlo, so prikimali vsi najboljši. Ob Roli torej še Blaž Kavčič in Grega Žemlja. Slednji je bil edini vso sezono v reprezentanci, najprej proti Slovaški in nato Izraelu, Kavčič je bil v ekipi za 1. kolo, a zaradi poškodbe ni stopil na igrišče, v Tel Aviv ni potoval. Izraelska misija je bila sploh nekaj posebnega, saj nista odpovedala le najboljša, ampak tudi drugo-, tretjerazredni igralci, ob Žemlji so moštvo sestavljali Aljaž Radinski, Nik Razboršek in David Goršič.
»Gotovo sem bil razočaran nad tem, kako so se stvari odvijale, a vsak je pač gledal na svoje interese, nikakršnega globljega ozadja tu ni bilo. A nikomur nisem zaradi tega zaprl vrat, nikakršnih zamer ni bilo, fantje so polnoletni, sami odločajo o prioritetah. Sicer pa to ni unikum, dogaja se tudi drugje, gre pa za splošen družbeni pojav, za pomanjkanje vrednot,« o letošnjem dogajanju pravi Trupej, ki ima »preprosto« rešitev za to, da bi bili igralci vedno na voljo. »Poskrbeti morajo, da bodo njihove uvrstitve na lestvici takšne, da ne bodo na meji za neposredno uvrstitev v glavni žreb turnirjev za veliki slam in ne bodo zadnji trenutek lovili točk. V tem primeru ne vidim razloga, da ne bi igrali, če pa so uvrščeni okoli 110. mesta, potem sta na tehtnici vedno dve stvari. Ta čas so vsi tako nizko, da načeloma ne morejo v glavni žreb OP Avstralije, zato izbira ni bila tako težka. Poleg tega so se vsi zavedali pomembnosti dvoboja, ob julijskem z Izraelom so pač vedeli, da bo še ena priložnost,« pravi Trupej.
Ob tem je imela reprezentanca še eno dodatno spodbudo. Marca se bo namreč v 1. kolu pomerila z Romunijo, vsekakor premagljivo tekmico, četudi bo dvoboj v gosteh, zmaga pa bi prinesla obračun s Španijo. »Ker bo dvoboj v Romuniji, bodo tekmeci, ki imajo odlično dvojico Mergea-Tecau, rahli favoriti, vseeno pa bomo upali na dober rezultat. Tekma s Španijo pa bi bila seveda prav poseben izziv, proti Litvi smo bili namreč še toliko bolj motivirani, ker smo vedeli, kaj nas lahko julija čaka ob ugodnem razpletu,« je pogled naprej usmeril Trupej.
