Dominator uresničuje napovedi

Madrid – Še preden je Rafael Nadal, ki je včeraj v 2. kolu Juanu Monacu oddal le eno igro, odigral prvo točko na teniškem turnirju iz serije masters v Madridu, že je bil ob tri največje tekmece. A medtem ko sta Novak Đoković in Roger Federer odpovedala udeležbo zaradi poškodbe oziroma rojstva otrok, je Stanislasa Wawrinko presenetil vzhajajoči zvezdnik Dominic Thiem.

Wawrinka je po prvi zmagi na turnirju za veliki slam na OP Avstralije pred tremi tedni v Monte Carlu vpisal tudi prvo lovoriko iz serije masters, in to prav na pesku, v Madridu je sledila hladna prha (6:1, 2:6, 4:6). A vendarle, Thiem na turneji ATP velja za igralca prihodnosti (že ko je bil star 17 let, ga je opazil Ivan Lendl in Adidasu predlagal, da z njim podpiše večletno pogodbo), na veliko sceno pa vstopa z velikimi koraki. Z 20 leti in 8 meseci je ta čas najmlajši član svetovne stoterice, pri čemer že trka tudi na vrata petdeseterice. »Ne morem verjeti, to je največja zmaga v mojem življenju. Bil sem v popolnem zanosu, neverjetno osredotočen, točno tako je treba igrati za zmage v velikih dvobojih,« je vrelo iz Avstrijca, potem ko je postal najmlajši igralec z zmago nad igralcem najboljše trojice po Juanu Martinu del Potru na OP ZDA 2009 (Nadal in Federer).

Thiem je navdušil z odločno, napadalno igro, s katero se zdi mlajša Wawrinkowa različica: močni servisi, prodorni forehandi z osnovne črte, enoročni backhand … Vendar pa ni bilo vedno tako, nekoč je imel dvoročni backhand in zelo pasivni tenis, kar pa se je – tudi na račun sprva slabših rezultatov – spremenilo, ko ga je začel trenirati Günther Bresnik, čigar seznam varovancev je zavidljiv, saj na njem najdemo tudi Borisa Beckerja, Patricka McEnroeja, Henrija Leconta, Vladimirja Volčkova. Da je Dominic pristal v njegovi akademiji, ni nič čudnega, saj dela tam kot trener tudi njegov oče (prav tako je profesionalna trenerka mati), ki ga je popeljal v teniški svet, v katerem ga je iz krhkega mladeniča, zelo neodpornega na bolezni, v Dominatorja, kot se glasi zdaj njegov vzdevek, z zelo nevsakdanjimi metodami izoblikoval Sepp Resnik. Potem ko je bil med najboljšimi v mladinski konkurenci, je preskok med profesionalce pred dvema letoma pričakovano prinesel kar precej težav, saj je le za redke prehod med elito neboleč. A številni izpadi v 1. kolu turnirjev iz serije futures ga niso potolkli, vztrajanje pa je bilo poplačano lani, ko je odlično izkoristil dve povabili na domačih turnirjih ATP in se tako v Kitzbüchlu kot na Dunaju prebil v četrtfinale, v avstrijski metropoli pa z Jo-Wilfriedom Tsongajem izgubil šele v podaljšani igri tretjega niza.

Letos so njegove predstave odlične, kakovost je potrdil tudi s tem, ko se je na osmih turnirjih, na katerih je štartal v kvalifikacijah, kar sedemkrat prebil v glavni žreb, vključno z Madridom. »Prav ti kvalifikacijski dvoboji so bili zelo pomembni, saj sem se navadil na raven igre, potrebne za top 100. S tem sem dobil zelo pomembne izkušnje, ki jih z wild cardi ne bi. Tako sem letos odigral že 35 dvobojev in za preskok na višjo raven je odločilnega pomena, da skoraj vsak dan igraš proti takšnim tekmecem,« razmišlja Thiem, ki ima sicer za letos zelo skromne želje, namreč da bi se obdržal med stoterico in bi bil na OP Avstralije neposredno v glavnem žrebu. A če bo šlo tako naprej, bo seveda veliko prej nosilec, kot da bi trepetal za mesto med 128 …