Tiskane izdaje
Melbourne – Dva niza popolnega tenisa, najboljšega v vseh dvobojih z Rogerjem Federerjem, je prikazal Novak Đoković v polfinalu OP Avstralije ter poskrbel, da od velikega obračuna, že 45. medsebojnega, na koncu ni ostalo nič. Đoković ima zdaj prvič pozitiven iztržek zmag in porazov proti vsem največjim tekmecem, današnji drugi polfinale pa si bo lahko ogledal zares sproščeno.
Čim dlje držati korak z Đokovićem in ga na ta način poskušati presenetiti – to se je zdel najbolj logičen načrt za Federerja pred dvobojem s prvim igralcem sveta, ki je bil veliki favorit, vendar pa je bilo na »papirju« vse lažje kot v resnici. Tako nemočnega zmagovalca kar 17 turnirjev za veliki slam, kot je bil v uvodnih dveh nizih, nismo videli vse od finala Roland Garrosa 2008 proti Rafaelu Nadalu (1:6, 3:6, 0:6), a to je bilo na pesku, na trdi podlagi pa od osmine finala OP ZDA proti Andreju Agassiju (1:6, 2:6, 4:6). Leta 2001, torej v nekih povsem drugih časih. Zgolj neverjetnih 22 minut za 6:1 v prvem nizu in 32 za 6:2 v drugem je trajal povsem nepričakovan prvi del dvoboja, ko so se lahko gledalci, ki so ostali prikrajšani za želeni napet obračun, tolažili vsaj s tem, da so bili priča teniški popolnosti. Đoković je bil na povsem svojem planetu, s tretjim s svetovne lestvice se je poigraval.
»Prva dva niza sta bila brezhibna, popolna. Mislim, da sta bila najboljša od vseh, ki sem jih odigral proti Rogerju. Tudi v preteklosti sem odigral odlične posamezne dele nizov, ne pa celih. To je bila zdaj vsekakor povsem druga raven,« je priznal Đoković, ki ima že tako ali tako manj privržencev od Federerja, tokrat so gledalci v areni Rod Laver Švicarja po katastrofalnem začetku spodbujali še toliko bolj, ker so si pač želeli videti bolj enakovreden dvoboj. Zato ni presenetljivo, da jih je pognalo na noge, ko je sredi tretjega niza Federer vendarle prišel do breaka. »Po dveh takšnih nizih seveda pričakuješ, da bo igralec Rogerjeve ravni začel igrati bolje, nekoliko spremenil igro, kar se je tudi zgodilo. Sam v bistvu nisem storil nič narobe, igral sem dobro, tako da si je ta niz zaslužil, medtem ko sem bil v četrtem zelo potrpežljiv, vedel sem, da bom dobil priložnost, in ko sem jo, sem jo izkoristil,« se je h koncu dvoboja (6:1, 6:2, 3:6, 6:3), ki sta ga odigrala pod zaprto streho, ozrl Đoković, ki ima poslej z vsemi največjimi tekmeci pozitivno razmerje zmag in porazov. Proti Nadalu 24:23, proti Federerju 23:22, proti Andyju Murrayu 21:9 in proti Stanu Wawrinki 20:4.
Đoković bo imel zdaj kar dva prosta dneva do finala, v katerem bo absolutni favorit ne glede na to, kdo bo dobil drugi današnji polfinale (ob 9.30 po srednjeevropskem času), ali Murray ali Miloš Raonić. »Dva prosta dneva mi na tej stopnji turnirja prideta še kako prav, da si bom lahko povrnil moči, saj sem igral kar veliko. Drugi polfinale bo gotovo zanimiv, občutek, ker sem sam že v finalu, pa je seveda zelo prijeten. Za zadnji obračun bom nared, ne glede na to, kdo mi bo stal na nasprotni strani mreže,« je še dejal Đoković, ki bi lahko v nedeljo osvojil že šesto avstralsko lovoriko.
Zadnja za veliki slam pri Federerju ostaja Wimbledon 2012, Švicar pa je še vedno prepričan, da ni rekel zadnje besede in da lahko tudi na največjih turnirjih še premaguje Đokovića, kar mu je nazadnje uspelo prav v Wimbledonu 2012 (sicer pa lani na mastersu osmerice). »Še vedno sem samozavesten, to ne izgine kar na hitro. Ne glede na to, ali gre za dvoboje na dva ali tri dobljene nize, lahko zdržim, to sem dokazal in to me ne skrbi. Vem, da novinarji mislite, da sem star, a to mi ne prestavlja težave. Ne ustrašim se dvoboja na največjih turnirjih proti tekmecu, ki je na vrhuncu kariere. Seveda je ta poraz razočaranje, a hkrati prihajam v sklepne faze turnirjev za veliki slam, ne nazadnje pa me je na zadnjih treh vedno premagal Đoković, na Roland Garrosu pa Stan, ki je bil tedaj v velikem naletu,« se bodri 34-letni Federer.
