Garbiñe Muguruza tudi s slovenskim pridihom

Osebnost tedna: Španija ima drugič zmagovalko Wimbledona.

pon, 17.07.2017, 15:00
Garbiñe Muguruza Blanco
Rodila se je 8. oktobra 1993 v Caracasu v Venezueli, španskemu očetu in venezuelski mami. Ima dvojno državljanstvo, družina pa se je v Španijo preselila leta 1999. Tenis je začela igrati pri treh letih, sprva z bratoma Asierom in Igorjem, med profesionalke pa se je podala leta 2011. Prvo lovoriko WTA je osvojila v sezoni 2014 v Hobartu, nato je sledila vsako leto ena. Doslej je bila najvišje na lestvici WTA na 2. mestu, Wimbledon je osvojila kot 15. igralka sveta, danes pa bo v svetovnem zaporedju peta.

Pred šestimi tedni je Garbiñe Muguruza Roland Garros zapuščala v solzah. Breme branilke naslova je bilo preveliko, gledalci v dvoboju osmine finala proti domačinki Kristini Mladenović preveč neusmiljeni, da bi Španka lahko to mirno prenesla. A v Wimbledonu se je vrnila močnejša in zasluženo osvojila svojo drugo lovoriko za veliki slam.

Če bi Venus Williams v wimbledonskem finalu v uvodnem nizu, ki ga je krasila izjemno kakovostna igra, izkoristila dve priložnosti za 6:4, bi se morda boj za najbolj cenjeno teniško lovoriko razpletel tudi drugače, a ko ju ni, ni osvojila nobene igre več ... Muguruza je tako ugnala še eno svojo vzornico in postala prva igralka, ki je v finalih za veliki slam premagala obe sestri Williams. Lani je v pariškem presenetila Sereno in tedaj je optimistično zagotavljala, da se bo z lovoriko lažje soočila, kot se je z wimbledonskim finalom leto pred tem, po katerem se nikakor ni znašla. A se tudi tokrat ni, rezultati so precej padli, lani je na Wimbledonu izgubila v 2. kolu proti 124. s svetovne lestvice Jani Čepelovi, na OP ZDA se je prav tako poslovila po drugem dvoboju, boljša je bila Anastasija Sevastova (48. na WTA). Zdi se, kot da je Roland Garros s predajo lovorike prinesel odrešitev.

»Morda bo zvenelo čudno, a vesela sem, da je tega konec. Ljudje me bodo nehali nadlegovati z vprašanji o tem turnirju. Res ni lahko. Ko zmagaš, je sicer super, ko se vrneš in moraš lovoriko braniti, pa je vse skupaj izjemno težko. Mislim, da se bom v nadaljevanju leta počutila veliko bolje,« je priznala Španka v Parizu ter to potrdila tudi na Wimbledonu, kjer je celo igrala prvi finale po lanskem Roland Garrosu in kjer je z zmago poskrbela za zelo nenavadno statistiko. V svoji zbirki ima namreč zdaj toliko naslovov za veliki slam kot preostalih s turneje WTA. »Rada igram na velikih igriščih velike tekme. Za to treniram, to si želim. Sem sem pripotovala zelo motivirana, z vsakim dvobojem je bila raven mojega tenisa višja, iz kola v kolo sem se počutila bolje. Pred dvema letoma sem izgubila finale in letos sem si to želela spremeniti,« je dejala nova wimbledonska zmagovalka, ki nekoč ni marala igranja na travi: »Trava mi ni bila všeč, potem pa sem se nehala pritoževati, se tu uvrstila v finale in zdaj se je moj odnos do te podlage povsem spremenil, moja igra ji zelo ustreza.«

Po veliki sobotni zmagi pa so šle zahvale tudi Slovencu – našemu igralcu Tomu Kočevarju Dešmanu, ki je Muguruzo naključno spoznal lani v Linzu, kjer je bil uradni »sparing partner« turnirja. Treniral je s številnimi igralkami, nekaj tednov kasneje pa ga je Muguruzin zastopnik poklical, če bi hotel z njeno ekipo opraviti priprave pred novo sezono. »Z Garbiñe sem treniral dvakrat po dva tedna, o sodelovanju se dogovarjamo sproti, naslednjič naj bi se dobili za priprave na OP ZDA, potem pa spet po koncu sezone. Za zdaj smo vsi zelo zadovoljni, odlično se razumemo, lepo so me sprejeli. Garbiñe ima na igrišču zelo močan značaj, ko se nekaj odloči, to tudi doseže, zunaj igrišča pa je super oseba,« pravi Kočevar Dešman, ki je bil nekaj časa tudi v igri, da bi Muguruzo spremljal v Wimbledonu kot trener, saj Sam Sumyk, ki je v njen tenis uvedel red in disciplino, pričakuje otroka in zato ni potoval na Otok. Na koncu je Francoz našel drugo rešitev, ki se je izkazala za zmagovito. Muguruzi se je namreč pridružila do sobote edina Španka, ki je osvojila Wimbledon, Conchita Martinez. Potem ko se je v času okrog Miamija nekoliko zasitila tenisa, je Martinezova zdaj vnesla potrebno sproščenost, kombinacija je bila dobitna. Vendar pa ta naveza ne bo obstala, Sumyk se bo Muguruzi kmalu spet pridružil, Martinezova pa ima tako ali tako dovolj dela, saj je kapetanka tako ekipe za Davisov pokal kot pokal fed.

Naslednji cilj vseh je jasen: večja stanovitnost, ki bi potem vodila tudi na teniški prestol, pri čemer se Muguruza, ki jo bo zdaj spet »bremenil« naslov za veliki slam, zaveda: »Težko je, ko igraš zelo dobro in si želiš nadaljevati v takšnem slogu, a ne gre. Začneš se spraševati, zakaj ne moreš biti na enaki ravni vsak teden. Velika napaka bi bila, če bi zdaj pričakovala, da bom vedno igrala tako, kot sem v Wimbledonu.«

Prijavi sovražni govor