Goran je bil največji trn v peti

Portorož – Na teniškem challengerju Tilia Slovenia open velikih mednarodnih igralskih imen ni, je pa v Portorožu Greg Rusedski, nekdanji 4. igralec sveta, finalist OP ZDA 1997 in svoj čas najboljši Britanec. Štiridesetletnik, ki je v karieri osvojil 15 turnirjev ATP, je namreč pred kratkim postal osebni trener velikega britanskega upa, Kyla Edmunda.

Edmund je pri 19 letih 312. igralec sveta, šesti Britanec, pri čemer so na Otoku seveda zelo nezadovoljni s stanjem tenisa, če pač izvzamemo Andyja Murraya. Naslednji za njim na lestvici je namreč 146. Daniel Evans, ko se pojavi nadarjeni igralec, se pritisk in pričakovanja takoj povečajo. »O tem ne razmišljava, najina želja je zgolj, da se vsak dan naučiva nekaj novega in s tem napredujeva. Odkar sva začela delati skupaj, vidim napredovanje, pa pri tem ne gre za poraze in zmage, ampak za razumevanje igre. Kyle ima za seboj uspešno mladinsko kariero, je zelo nadarjen, okoli sebe ima zelo dobro ekipo, tako da je njegova prihodnost svetla,« razmišlja Rusedski, ki se ne želi pridružiti številnim, ki pravijo, da so britanski igralci razvajeni, zagovarja pa, da se podpira zgolj tiste, ki kažejo popolno predanost in imajo veliko željo, da postanejo najboljši. Ne glede na ves denar, ki ga britanska zveza dobi skozi Wimbledon, stvari za zdaj ne gredo po načrtih, se pa obetajo velike spremembe, saj bo otoški tenis v boljšo kondicijo skušal spraviti Bob Brett. Nekdanji trener Borisa Beckerja, Gorana Ivaniševića in Marina Čilića bo na novo postavil celotno strukturo.

»Treba je najti prave ljudi in prave igralce, je pa treba tudi razumeti, da je tenis izjemno težaven. Pri moških in pri ženskah je na voljo zgolj 75 delovnih mest, skupno torej 150 po vsem svetu. V nogometu jih je na tisoče, za uspeh v tenisu moraš biti res nekaj posebnega,« pravi Rusedski, predstavnik stare šole, torej igre servis-volej. »Za to so danes žogice prepočasne, prav tako igrišča. ATP mora poskrbeti, da bo ena stvar od teh dveh hitrejša, potem bodo igralci spet prihajali k mreži. Pogrešam ta slog igre, v bistvu pogrešam raznolikost iz naših časov. Danes je slog vseh enak, razlika je le v tem, da ga nekateri pač obvladajo bolje,« ocenjuje Britanec, sicer velik navdušenec nad rivalstvi, ki vznemirjajo gledalce.

»Najboljše je bilo tisto med Johnom McEnroejem in Björnom Borgom, saj mi je to obdobje zelo pri srcu. V sodobnem času je bržčas največje med Rafaelom Nadalom in Novakom Đokovićem, ker sta si tako zelo blizu, medtem ko je Nadal proti Rogerju Federerju vendarle superioren,« razkriva Rusedski, za katerega pa je Federer najboljši igralec v teniški zgodovini: »Odločitev je težka, vseeno pa bi rekel, da je to Roger. Treba je upoštevati statistiko in ta pravi, da ima največ naslovov za veliki slam. A seveda, Rod Laver je nekaj nastopov na slamih izpustil zaradi prestopa med profesionalce, le koliko bi jih imel on? A številke so, kakršne so, lahko pa Nadal ujame Federerja, on je edini, ki mu to lahko uspe,« ocenjuje Rusedski, ki je v karieri vzel skalp Petu Samprasu, Andreju Agassiju, Patricku Rafterju, Andyju Roddicku (vsi so bili št. 1), največje preglavice pa mu je povzročal – Goran Ivanišević. »Vsak igralec ima tekmeca, ki mu je trn v peti, pri meni je bil to Goran,« je razkril Britanec, ki je proti Hrvatu izgubil tudi v Wimbledonu na poti do Ivaniševićevega čudežnega naslova leta 2001 – zgodba, ki se ne more ponoviti, pravi naš sogovornik. Slednji je sicer prva leta kariere igral za Kanado, nato pa za VB, zato pričakovano ni želel komentirati primera Aljaža Bedeneta, češ da gre za osebni izbor in odločitev. O tem, kdo bo v reprezentanci za Davisov pokal, pa bo tako odločala kakovost.