Tiskane izdaje
Peking – Polona Hercog je do te sezone zbrala tri zmage nad igralkami svetovne dvajseterice, zdaj je v manj kot dveh mesecih to število podvojila. Po Dominiki Cibulkovi (19.) in Kirsten Flipkens (14.) je včeraj enega od svojih največjih uspehov dosegla v 2. kolu Pekinga, v katerem je s 6:4, 6:4 premagala nekdanjo št. 1 in zmagovalko Roland Garrosa Ano Ivanović.
Hercogova je odlično odigrala doboj proti Srbkinji. Ni ji dovolila, da bi narekovala ritem s svojim prepoznavnim forehandom, hkrati je odlično servirala, saj je po uspešnem prvem začetnem udarcu osvojila 77 odstotkov točk, po drugem pa kar 83 %. V celotnem dvoboju si tako Ivanovićeva ni priigrala niti ene žogice za break, Štajerka pa je dvakrat dobila igro na servis tekmice ter v uri in 16 minutah zelo rutinirano vpisala eno od svojih največjih zmag doslej. »Res lepa, sladka zmaga, mogoče ne tako velika kot lanska proti Marion Bartoli, a ena najpomembnejših vsekakor. Mislim, da sem taktično odigrala zelo dobro, posebej ker mi njena igra ne ustreza najbolje. Izjemno pomemben je bil servis, na katerega sem bila še posebej osredotočena in z njim dobila veliko lahkih točk, zato sem potem tudi bolj neobremenjeno napadala Anine začetne udarce,« je opisala naša najboljša igralka, ki je imela še največ preglavic prav s svojo zadnjo igro, saj je le v tej 14. igralka sveta na servis Štajerke osvojila več kot dve točki …
»Na zadnjem turnirju v Tokiu sem proti Lucie Šafarovi že servirala za zmago in dvoboj nato izgubila, takšne stvari pa ti ostanejo v glavi. A tudi iz tega sem odnesla nekaj pozitivnega in tokrat ostala bolj osredotočena,« se je Hercogova spomnila nesrečnega dvoboja s Čehinjo, ki je bila v Tokiu boljša s 6:4, 6:7, 7:6. Še nekaj tesnih partij je izgubila v zadnjem času, kot denimo proti Sari Errani v Cincinnatiju ali pa Christini McHalle v četrtfinalu Quebeca, več močnih dvobojev pa bo gotovo prineslo tudi več dobrih rezultatov. Napredek pri Hercogovi, ta čas 74. igralki sveta, je po težavah s poškodbo zapestja, zaradi katere je izgubila več kot štiri mesece sezone, pač spet opazen, in to tako v igri kot v pristopu. »Škoda za teh nekaj mesecev na začetku sezone, a po drugi strani je bila tudi poškodba za nekaj dobra. Vrnila sem se namreč z drugačnim razmišljanjem, do konca ni izgubljene točke, ni izgubljenega dvoboja. Seveda pa je tu zelo pomemben tudi servis. Veliko trenerjev mi je govorilo, da s takšnim začetnim udarcem ne bi smela izgubljati toliko iger. In ko sem začela tudi sama verjeti v to, ko sem se začela dodobra zavedati, koliko lahkih točk lahko dobim na ta način, tedaj so se začele stvari obračati na bolje,« pravi 22-letnica, ki je na zelo močnem turnirju v Pekingu (obveznem za najboljše igralke sveta) štartala v kvalifikacijah, danes se bo v osmini finala pomerila s tretjo nosilko Agnieszko Radwansko.
»'Aga' je že celo večnost v svetovni deseterici. Njena igra je zelo specifična, dobro 'bere' tekmice, dela malo neizsiljenih napak. Ni igralka, ki bi te odpihnila z igrišča, mislim pa, da je najpomembneje, da se tako kot tokrat osredotočim na svojo igro,« se je k novi preizkušnji obrnila Hercogova, za katero je včeraj pesti v njenem »boxu« stiskala tudi ena od najboljših igralk dvojic vseh časov Lisa Raymond. Ker Štajerka nima trenerja, ji Američanka pomaga. Potem ko sta med dvojicami skupaj igrali na OP ZDA, kjer sta se zelo dobro ujeli, bosta tudi v Osaki in Luxembourgu, zadnjih dveh turnirjih v tej sezoni za Hercogovo, za katero se zdi, da bo konec tokrat – ob formi, ki jo kaže – napočil kar nekoliko prehitro.
