Tiskane izdaje
Portorož – Resda Grega Žemlja ni še drugič osvojil največjega domačega teniškega turnirja, challengerja v Portorožu, saj je bil v finalu Luca Vanni z odličnim servisom predober, a vendarle je prejšnji teden na Obalo prinesel pomembno sporočilo: Grega Žemlja se je vrnil. Letos bi se lahko na svetovni lestvici še močno povzpel.
Ko je Blaž Kavčič, lanski zmagovalec, tik pred zdajci odpovedal turnir zaradi poškodbe, je bilo eno najpogostejših vprašanj: kaj pa zdaj? Dobri nastopi domačih igralcev so na takšnih turnirjih pač »nujni«, a k sreči je tu stvari v roke vzel povabljenec Žemlja, ki se je pred dobrim mesecem spet začel počutiti kot nekoč, torej kot pred boleznijo, ter challenger rešil s finalom. »Takšnega razpleta nisem pričakoval, pred turnirjem bi vsekakor podpisal za ta finale. Preprosto nisem igral dovolj dvobojev in jih za nameček še dobival, da bi bil lahko samozavesten in se nadejal takšnega rezultata. Resda grem v vsaki tekmi na zmago, a v mojem položaju je bilo skorajda nemogoče reči, da grem osvojit turnir, nenazadnje mi je že vsaka zmaga veliko pomenila. Uvrstitev v finale je super, žal ni šlo, odločilno partijo je vedno boleče izgubiti, saj ima dodano vrednost, kljub temu pa ne morem biti razočaran,« je po porazu s 3:6, 6:7 (6) ocenil Žemlja, ki je bil v Portorožu zadovoljen tako s počutjem kot igro (posebej je navdušil v osmini finala proti Lukašu Lacku).
»Po petih tekmah v petih dneh je počutje dobro. Morda lahko še dodam kak odstotek pri kondiciji, a treba je vedeti, da še pred dvema mesecema nisem mogel zdržati treh zaporednih dni bodisi tekem bodisi treningov. Zdaj lahko prenesem vse napore in to je zame v tem trenutku najpomembneje, bom pa v prihodnje vsak prosti čas izkoristil, da bom naredil še korak dlje. Kar se tiče igre, pa je bila ta skozi ves turnir na solidni ravni, pričakoval sem, da me bodo težave bolj ustavljale. A udarci so izdelani, tu neke filozofije ni, največ rezerv pa je ta čas pri predvidevanju in odločitvah v pomembnih trenutkih, kar se bo izboljšalo, ko bo za mano več dvobojev,« razmišlja nekdaj že 43. igralec sveta, ki si je pred Portorožem privoščil dvotedenski aktivni dopust, sicer pa v obdobju, ko je nastopal zelo malo, tenisa ni pogrešal.
»Res ne. Žal mi je sicer bilo, da v določenih položajih nisem mogel dati od sebe maksimuma, da nisem mogel na določene turnirje, a s tem sem se sprijaznil ter čas posvetil drugim stvarem, užival sem, super sem se imel. Ni mi žal za nobeno stvar, izkusil sem veliko drugih športov, drugih odlik življenja. Tenis oziroma šport te vodi po različnih poteh, vse to z razlogom. Leto in pol premora mi bo mogoče v nadaljevanju celo pomagalo, napolnil sem se z energijo, da lahko zdaj spet nastopam na vso moč,« je dejal Žemlja, potem ko je še enkrat potrdil, da doma igra zelo dobro, prav na Obali pa tudi velikokrat trenira, kar je znal izkoristiti v svoj prid.
Portorož 2013 za zdaj ostaja Žemljeva zadnja lovorika, po videnem pa bi morale kmalu priti nove, tudi cilji bržčas ne bodo več tako skromni, kot so bili še pred začetkom domačega challengerja. Turnir je namreč začel na 290. mestu, danes bo okoli 230., kar pomeni, da je eno nalogo že izpolnil, zagotovil si je namreč (vsaj) kvalifikacije na OP Avstralije, potem ko so se mu letos te na velikih slamih (želja je bil predvsem Wimbledon) izmaknile. »Zdaj bom lahko nemoteno nastopal v glavnih žrebih challengerjev, kar je zelo dobrodošlo, saj mi ne bo treba igrati kvalifikacij oziroma ne bom potreboval povabil prirediteljev. Je pa prostora za napredek še ogromno, za svetovno lestvico imam zgolj osem rezultatov in do konca sezone se lahko povzpnem visoko, posebej ker pričakujem, da se bo raven igre dvigala iz dvoboja v dvoboj, iz turnirja v turnir,« še dodaja 28-letni Gorenjec, ki računa, da bo naslednjo sezono v polnem pogonu, ta teden pa bo zaigral na challengerju v Cordenonsu.
