Konec dvomov in vprašanj, začenja se nova kariera

Po skoraj letu dni odsotnosti se bo ta teden v Delray Beachu vrnil nekdanji zmagovalec OP ZDA Juan Martin del Potro.

pon, 15.02.2016, 14:00

Delray Beach – Le kako bi bil teniški svet videti danes, če bi Juan Martin del Potro po zmagi na OP ZDA 2009 lahko nemoteno unovčeval svoj razkošni talent? Vprašanje bo vedno ostalo neodgovorjeno, saj je imel argentinski velikan odtlej zares velike težave s poškodbo zapestja, jutri bo v Delray Beachu odigral prvi dvoboj po enajstih mesecih.

Ko je del Potro leta 2009 v izjemnem slogu prišel do newyorškega naslova – s tedaj še nadvse nevsakdanjim dvojčkom zmag nad Rafaelom Nadalom v polfinalu in Rogerjem Federerjem v finalu –, se je zdelo, da mu teniški svet leži pred nogami, da bi lahko končal vladavino Španca in Švicarja, navduševal je s svojo igro, številni so v njem videli bodočo številko 1. A usoda se je grdo poigrala z njim, prav nasprotno od blesteče prihodnosti so se zanj nato začeli težki časi. Zaradi težav z zapestjem je namreč izpustil skoraj celotno sezono 2010 (odigral je zgolj tri turnirje), nato sicer tri odigral v celoti in tudi osvojil bron na olimpijskih igrah ter leta 2013 igral v polfinalu Wimbledona, ko je spet našel formo za najboljšo deseterico, pa se je znova začelo ... Resda je za uvod v 2014. še zmagal v Sydneyju, a skupno odigral le štiri turnirje in sezono končal februarja, lani je zbral komaj štiri dvoboje, nazadnje je bil na igrišču marca v Miamiju. V vsem tem času je prestal kar štiri operacije, eno na desnem zapestju, tri na levem, zadnjo lanskega junija.

Ta naj bi mu omogočila dvoročni backhand tudi v prihodnje, vrnitev na nekdanjo raven naj bi bila dosegljiva. A dotlej je še daleč, nekdaj četrti igralec sveta je danes na lestvici ATP zunaj tisočerice, njegovi cilji so se v tem težavnem obdobju močno spremenili. »Včasih sem si želel osvojiti še kakšen turnir za veliki slam, postati št. 3, morda 1. Zdaj si želim le spet igrati tenis. Ni pomembno, ali bom spet med najboljšimi 10 ali 100, za uvrstitev mi je vseeno, rad bi le igral brez bolečin,« je v vmesnem času razmišljal kar 198 cm visoki igralec iz Tandila. Tudi z depresijo se je moral ukvarjati v začaranem krogu poškodb, bilo je nekaj pomislekov, ali bo še lahko nadaljeval kariero, upanja navsezadnje le ni izgubil. »Najtežji trenutki, ko nisem vedel, kaj naj storim, so za mano. Težko je bilo, ko nisem mogel opravljati dela, ki ga imam rad, trpel sem, ko sem lahko tenis gledal le po televiziji. Zdaj pa je zgodba drugačna, pričakovanja so velika, bolj kot kdajkoli sem predan vrnitvi. Nobenih dvomov ni več, nobenih vprašanj. Zame se začenja nova kariera,« je bil Argentinec navdušen po še eni preskočeni oviri – ob lanski uspešni operaciji –, ki je sicer pomenila tudi konec sodelovanja z dolgoletnim trenerjem Francom Davinom (ta se je preselil h Grigorju Dimitrovu).

Prvotni načrt je sicer bil, da bi se del Potro vrnil v Avstraliji, a se je vse skupaj vseeno še nekoliko zavleklo, težko pričakovani prvi dvoboj po skoraj letu dni bo odigral jutri v elitnem večernem terminu proti Denisu Kudli. Čudežev seveda ne gre pričakovati, a za »Delpa« je že vrnitev velika zmaga, še vedno pa je na njegovi strani tudi čas; če se bo v prihodnje seveda izognil poškodbam. Pri 27 letih je namreč od njega v svetovni deseterici mlajši le 26-letni Kei Nišikori, ki je na 7. mestu …

Nadal zapravil zaključno žogico

Medtem pa se nadaljujejo rezultatske težave nekdaj prvega igralca sveta Rafaela Nadala. Španec, ki je na OP Avstralije izpadel že v 1. kolu, se je prvi od najboljših pridružil karavani spet že prejšnji teden, in sicer se je – pričakovano – odločil za južnoameriški pesek, v Buenos Airesu pa dobil le dva dvoboja, v polfinalu ga je ugnal veliki avstrijski up Dominic Thiem. In to na kakšen način. V deseti igri odločilnega niza je namreč Thiem zelo junaško rešil zaključno žogico, nato pa je Nadal odigral podaljšano igro, kakršne od igralca takšne ravni nikakor ne bi pričakovali.

Prijavi sovražni govor