Konec izjemnega niza: brez Federerja

Pariz – V pričakovanju odgovora, ali bo Rafael Nadal v Roland Garrosu osvojil deseti naslov, kar bi bil absolutni rekord, ali bo Novak Đoković kot osmi igralec zaokrožil karierni veliki slam, je OP Francije 2016 postalo »zgodovinsko« že pred začetkom. Nastop je namreč odpovedal Roger Federer, ki nazadnje v glavnem žrebu teniškega turnirja za veliki slam ni igral na OP ZDA 1999.

Odpoved ni prišla kot presenečenje, švicarski mediji so se v zadnjih dneh razpisali, da je v bistvu le vprašanje časa, kdaj bo Federer sporočil svojo odločitev. Ko se je v sredo pojavil na treningu v Parizu, je za marsikoga to pomenilo žarek upanja, a Švicar se je le prepričal, da ni nared, potem ko ima težave vse od polfinalnega poraza proti Đokoviću na OP Avstralije. Poškodba kolena (in prva operacija v karieri), bolezen in bolečine v hrbtu so se nizale odtlej. Ko je izpustil turnir iz serije masters v Madridu, se je takšen scenarij že napovedoval, še bolj, ko je prišel v Rim na turnir enake ravni in po zmagi v svojem prvem dvoboju proti Alexandru Zverevu priznal, da ni niti pomislil, da bi lahko to partijo dobil, v naslednjem kolu je nato gladko izgubil proti Dominicu Thiemu …

»Z obžalovanjem sporočam, da sem se odločil, da letos na Roland Garrosu ne bom igral. Moja telesna pripravljenost sicer vseskozi napreduje, a še vedno nisem stoodstotno nared in zdi se mi, da bi po nepotrebnem tvegal resnejšo poškodbo. Odločitev je bila težka, a sprejel sem jo v upanju, da bom lahko normalno odigral preostanek sezone in da si bom z njo podaljšal kariero. Še vedno sem zelo motiviran, želja zdaj pa je, da se vrnem na najvišji možni ravni za travnati del. Veselim se vrnitve na Roland Garros leta 2017,« je zapisal na facebooku Federer, čigar odločitev se zdi logična. Ob težavah s hrbtom se pri njegovih leti (avgusta jih bo dopolnil 35) ne gre igrati, posebej ne na pesku, na katerem dvoboji na tri dobljene nize prinašajo zares velike obremenitve. Za nameček realnih možnosti za naslov – edinega na Roland Garrosu je osvojil leta 2009, ko je imel Rafael Nadal obilico preglavic – ne bi imel, trava mu vsekakor prinaša veliko večje možnosti za vrhunski rezultat, nenazadnje je Wimbledon osvojil sedemkrat, v Londonu je leta 2012 dvignil tudi svojo zadnjo lovoriko za veliki slam. Za priprave nanj bo imel tako kar precej več časa, pred tem pa namerava – če bo šlo pač vse po načrtih – na najhitrejši podlagi odigrati še turnirja v Stuttgartu in tradicionalno Halleju.

Federerjeva odpoved se zdi kot konec neke ere. Švicar namreč zadnjič ni nastopil v glavnem žrebu turnirja za veliki slam na OP ZDA 1999, ko so denimo svetovno deseterico sestavljali Sampras, Agassi, Kafeljnikov, Rafter, Henman, Kuerten, Martin, Rusedski, Moya in Rios. Tedaj ga je v 2. kolu kvalifikacij premagal rojak Ivo Heuberger, od OP Avstralije 2000 pa je ustvaril enega najbolj občudovanja vrednih nizov. Z izjemno tehniko, odličnimi pripravami in modrim načrtovanjem turnirskega razporeda je zbral 65 zaporednih nastopov v glavnih žrebih, kar je absolutni rekord (za njim sta s po 56 Wayne Ferreira in Feliciano Lopez, pri ženskah pa je na 1. mestu Ai Sugijama z 62), po skupnem številu (67) pa je na večni lestvici drugi, za Fabriceom Santorojem (70).

Ali bo po peščenem delu sezone nadaljevanje res bolj spodbudno, bodo pokazali prihodnji meseci, za Roland Garros pa je tako znano, da tretjega s svetovne lestvice ne bo. Med nosilci bo Federerjevo št. 3 prevzel branilec naslova Stan Wawrinka, ki je lani v Parizu v četrtfinalu ugnal tudi svojega slavnejšega rojaka, odpoved pa je še kako pomembna za Nadala. Po novem bo namreč četrtopostavljeni, kar pomeni, da se lanski scenarij s četrtfinalnim obračunom z Đokovićem ne more ponoviti. Ali bi se lahko poti največjih favoritov križali v polfinalu ali šele v finalu, pa bo jasno po današnjem žrebu, ki se bo začel ob 11.15.