Lendl vzor nekdanjim tekmecem

Boris Becker postal trener Đokovića, Stefan Edberg bi rad sodeloval z Rogerjem Federerjem.

Objavljeno
22. december 2013 19.15
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport

Zakaj vrhunski teniški igralci po končani karieri praviloma ne prestopajo v trenerske vode? To vprašanje je bilo v preteklosti kar pogosto, zdaj se stvari močno spreminjajo. Kaj lahko, da je Ivan Lendl, ko je prevzel vodenje Andyja Murraya, postavil nove smernice, ki jim bo sledilo vedno več asov. Tako je že potegnilo Borisa Beckerja, mogoče bo Stefana Edberga …

Superzvezdniški trenerji (moški) so bili doslej v tenisu prej izjema kot pravilo, saj se večina igralcev med kariero naveliča nenehnih potovanj, življenja v hotelskih sobah in po letališčih, nenazadnje pa so nagrade v tej panogi tako visoke, da so bogato preskrbljeni do smrti. Tako so se doslej večinoma podajali v komentatorske vode – denimo John McEnroe, Mats Wilander, Becker, Tim Henman –, uživali v golfu ali dandanes bolj pokru, če jih je po nekajletnem mirovanju spet zgrabila popotniška žilica, pa so se pridružili veteranski turneji, nekateri so postali reprezentančni kapetani. Dokler nista Lendl in Murray izoblikovala zelo zanimivo in tudi nenavadno navezo, si je od nekdanjih velikanov najvidnejše mesto med trenerji izboril Jimmy Connors. Vodil je Andyja Roddicka, medtem ko je v prejšnji sezoni poskus z Marijo Šarapovo neslavno propadel, saj je sodelovanje trajalo vsega en dvoboj … Veliko več izkušenj je imel Brad Gilbert, ki se je sam najvišje povzpel do 4. mesta na ATP, treniral pa Andreja Agassija, Murraya, Roddicka in Keija Nišikorija, to pa sta bolj ali manj tudi najbolj znana primera nekdanjih odličnih igralcev, ki sta se preizkusila v trenerskih vodah.

Vendar pa se zdaj zdi, da se stvari spreminjajo in kombinacija Lendl-Murray je bila gotovo spodbuda številnim. Čeh je sicer začel trenirati Škota brez tovrstnih izkušenj, pa vendar je povsem zasukal krivuljo njegove kariere. Medtem ko je Murray pred tem lahko le sanjal o zmagi na turnirju za veliki slam, je pod vodstvom » Ivana Groznega « osvojil že dva, vključno z Wimbledonom, kar je zanj predstavljalo največji izziv v karieri. In prav to je pretehtalo tudi pri Borisu Beckerju, da je sprejel ponudbo Novaka Đokovića ter prejšnji teden zares presenetljivo postal trener drugega igralca sveta. Prav tako brez izkušenj z vodenjem, veliko več pa jih ima s komentiranjem, pri čemer številnih ne prepriča. Zato je tudi veliko pomislekov ob srbsko-nemški dvojici, toliko bolj ker gre za dve povsem različni osebnosti. Le kdo ne pomni razburljivega zasebnega življenje bum-bum Beckerja, medtem ko je Nole že leta s svojo Jeleno, s katero se bo prihodnje leto tudi poročil? Povsem različna sta si tudi sloga igre, a mogoče bo prav tu Nemec, ki je bil znan po igri pri mreži, svojega varovanca pomaknil z osnovne črte in morda na ta način preprečil maratone z največjim tekmecem Rafaelom Nadalom.

»Na Novaka je velik vtis naredilo zelo plodno sodelovanje Murraya z Lendlom, prav tako Nadalova velika vrnitev, zato je občutil, da potrebuje v svoji ekipi nekoga, ki je že dosegel to, kar si želi on,« meni Becker, zakaj se je Đoković odločil zanj, pri čemer je Srbov agent v stik z Nemcem stopil prav na dan, ko je moral Nole na turnirju v Pekingu 1. mesto na svetovni lestvici prepustiti Nadalu, pred tem pa v sezoni doživel nekaj grenkih porazov v končnici največjih turnirjev.

»Ko je Andy za trenerja izbral Lendla, sem se vprašal, le zakaj najboljši igralci v svoje ekipe ne povabijo največjih v zgodovini. Kar je storil Lendl, ni še nihče pred njim, je pa tu še veliko nekdanjih igralcev, ki bi lahko šli po njegovih stopinjah, denimo McEnroe, Agassi, Sampras,« razmišlja Becker, ki se je že odpovedal komentiranju za BBC, da se bo lahko povsem osredotočil na svojo novo vlogo. »Ne bi mogel analizirati dvobojev za televizijo, naslednji dan pa se preleviti v trenerja. Na tej ravni odločajo malenkosti, ali si zmagovalec ali poraženec,« pravi zmagovalec šestih turnirjev za veliki slam, ki je Nemčijo popeljal tudi do dveh lovorik v Davisovem pokalu.

Becker vs. Lendl na klopi bo seveda tudi obujanje spominov na njune vznemirljive dvoboje na igrišču, saj sta se pomerila kar 22-krat, z 12:10 je bil uspešnejši Čeh. A morda to še ni vse. Pred kratkim se je na novo sezono Roger Federer pripravljal s Stefanom Edbergom, ki je že razkril, da bi z veseljem treniral zmagovalca 17 turnirjev za veliki slam, pri čemer Švicar nikdar ni skrival, da je bil prav Šved njegov veliki vzornik. »Zelo sem bil presenečen, ko je Roger predlagal skupni trening, saj je že dolgo, odkar sem se poslovil od tenisa. Nikdar nisem razmišljal o treniranju in če me ne bi prosil ravno Roger, bi predlog zavrnil. Zdaj pa je možno tudi dolgoročno sodelovanje. Če se bova lahko uskladila, bom zelo vesel,« je priznal Edberg, ki je z Beckerjem odigral 35 dvobojev (10:25), z Lendlom pa 27 (14:13). Nekdanji veliki prestiž bi se res lahko preselil na klop, ob tem pa ne gre pozabiti, da bo Michael Chang pomagal Nišikoriju, Goran Ivanišević je trener Marina Čilića, Ivan Ljubičić iz nekoliko kasnejšega obdobja dela z Milošem Raonićem itn.