Li Na z novim azijskim mejnikom

Istanbul – Li Na je poskrbela že za nekaj mejnikov kitajskega in azijskega tenisa, in čeprav šteje že 31 let, to nikakor ne pomeni, da ne zmore še kakšnega. Včeraj se je kot prva prebila v finale sklepnega mastersa, s čimer si je zagotovila tudi že rekordno azijsko uvrstitev na lestvici WTA – tretje mesto. Danes se bo za lovoriko pomerila s Sereno Williams.

Li Na se v tej sezoni sicer ni razveselila zmage za veliki slam kot, denimo, leta 2011 (Roland Garros), pa vendar je z njo nadvse zadovoljna. Glede na splošno raven igre še celo bolj kot s tisto pred dvema letoma, je ugotavljala pred dnevi, zdaj se bo ocena lahko le še zvišala. Potem ko je Agnieszka Radwanska izpadla že po dvobojih v skupini, je postalo jasno, da jo bo Kitajka prehitela na tretjem mestu svetovne lestvice, če bo dobila še tretjo predtekmovalno partijo in se nato prebila v finale. In Li Na je vse skupaj opravila z odliko. Potem ko je v petek ugnala Viktorijo Azarenko, ki je imela velike težave s poškodbo, je bila v včerajšnjem polfinalu zanesljivo boljša še od Petre Kvitove – 6:4, 6:2.

Zanjo – in za azijski tenis – je to prvi finale mastersa, tretje mesto, na katero se bo povzpela v ponedeljek, pa pomeni, da si najvišje uvrstitve v zgodovini te celine ne bo več delila z Japonko Kimiko Date Krumm. »Top 3 je bil moj cilj za to sezono. Presrečna sem, da sem ga dosegla tako rekoč v zadnjem dvoboju,« je bila navdušena simpatična Kitajka ter ob tem priznala, da se je tudi v tej sezoni naučila nekaj novega. »Letos sem se na igrišču počutila bolj samozavestno. Bolj razumem, kaj moram storiti tako na igrišču kot zunaj njega,« je dodala Li Na, ki bo danes potrebovala precej samozavesti, da bo dobila še zadnji dvoboj v sezoni, pri čemer bo to prvi finale mastersa, v katerem se bosta pomerili igralki, ki sta že zakorakali v četrto desetletje.

Do včeraj bi rekli, da je Kitajka pred misijo nemogoče, saj bo njena finalna tekmica Serena Williams (9:1 za prvo igralko sveta v medsebojnih dvobojih), vendar je bila Američanka v polfinalu povsem neprepoznavna. Potem ko se je v uvodnem nizu proti Jeleni Janković še rešila, je bila v drugem videti že kar dokončno premagana. Hitrost servisa je še dodatno padla, začetni udarec ni bil nikakršna prednost, delala je eno neizsiljeno napako za drugo (na koncu kar 40, prav toliko, kolikor je dosegla tudi tako imenovanih winnerjev). Williamsova se skorajda ni gibala, tako da je slišala tudi kar nekaj žvižgov na svoj račun, gledalci pa so se vsi po vrsti spraševali, kaj se dogaja z njo, sploh ker se je nekajkrat znašla celo na robu solz. A ni šlo za poškodbo. Četudi je bila v tretjem nizu prav tako daleč od ravni iz prejšnjih dvobojev, se je le nekako izvlekla, pri čemer ni veliko manjkalo, da bi tudi vodstvo s 5:1 povsem skopnelo (6:4, 2:6, 6:4). »Nisem poškodovana, po dolgi sezoni imam občutek, kot da sem trčila ob steno. V nogah ni bilo nobene energije, nisem se mogla gibati. Pač, splošna utrujenost, rezervoar se je izpraznil. Odleglo mi je le, da sem v finalu,« je pojasnila nenavadni dvoboj branilka naslova, ki upa, da jo bo skozi zadnji dvoboj sezone ponesel adrenalin.