Maja Matevžič stavi na mladost

Ljubljana – Polona Hercog in Nastja Kolar bosta nosili največji del bremena v dvoboju 1. kola pokala fed svetovne skupine II, v katerem se bo Slovenija merila z Japonsko. Odločitev novopečene kapetanke Maje Matevžič je pričakovana, četudi se ni držala svetovne lestvice, na kateri je Petra Rampre pred Kolarjevo. Prednost sta dobili mladost in nadobudnost.

Slovenska ekipa se že ves teden pripravlja v Kobeju, zadnja pa se je reprezentančnim kolegicam pridružila Hercogova, saj so ji na poti iz Avstralije prestavili let. A večina naših igralk – z izjemo Kolarjeve, ki se je na Japonsko podala iz Slovenije – je bila tako ali tako že vajena drugega časovnega pasu, prav tako trde podlage, zato prav veliko dela s prilagajanjem na nove razmere niso imele. Še največ s tem, da se privadijo na mraz v dvorani, v kateri je le okoli deset stopinj …

»Moja največja skrb je bila, da se ne bi katera prehladila ob teh nizkih temperaturah, a se vse dobro držijo. Z izjemo tega so razmere zelo dobre, tudi igrišče ni tako hitro, kot smo se bali. V bistvu je ravno pravšnje,« je ocenila Matevžičeva ter prikimala ugotovitvi, da podlaga bržčas ni tako hitra tudi zaradi tega, ker bodo prihodnji teden v dvoboju Davisovega pokala v isti dvorani gostovali Hrvati. In ti imajo v ekipi Iva Karlovića, igralca, ki je z 251 km/h izstrelil najhitrejši servis doslej, tako da mu Japonci gotovo niso želeli pomagati še s hitrim igriščem.

Slovenkam počasnejša podlaga ustreza, tudi prvi igralki Hercogovi, od katere kapetanka seveda pričakuje največ. Štajerka sicer za sabo nima tekmovalno najbolj uspešnega meseca, saj je dosegla zgolj dve zmagi v kvalifikacijah Sydneyja, za nameček je imela še težave z bolečinami v hrbtu, zaradi katerih je predala prvi letošnji dvoboj. Ta čas 36. z lestvice WTA se nadeja, da ji bo šlo na evropskih turnirjih bolje in da bo do preskoka prišlo že v pokalu fed.

»Poškodba je preteklost, na treningu se počutim vedno bolje, forma se izboljšuje. Pripravljena sem dobro in upam, da bodo to pokazali tudi rezultati,« pravi Hercogova, ki že ima izkušnje z Japonkami v tem tekmovanju. Pred dvema letoma je bila namreč pomemben člen ekipe, ki je Sloveniji zagotovila vrnitev v svetovno skupino (4:1), a dvoboj je bil v Mariboru seveda na pesku. »Tedaj smo odlično izkoristili prednost domačega igrišča, vse nam je šlo kot po maslu. Upam, da nam bo šlo tudi tokrat, čeprav v povsem drugačnih razmerah,« se nadeja 21-letnica iz Kamnice pri Mariboru, ki bi kaj lahko igrala tudi tri dvoboje. Če bo odločala šele peta partija dvojic, bo pač moči združila z Andrejo Klepač.

A če bo šlo po željah Matevžičeve, bo vse odločeno že prej. »Računam na dve Polonini točki ter še na eno Nastjino,« je optimistična – kljub temu, da so na papirju Japonke vendarle kar precejšnje favoritinje – slovenska selektorka. V zadnjih dneh si je glavo najbolj razbijala s tem, katero igralko naj uvrsti na »drugo desko«. Če je bila še ob odhodu iz Ljubljane precej prepričana, da bo dala Kolarjevi prednost pred Petro Rampre, so se nato porajali dvomi, ker je imela prva nekaj težav z bolečinami v rami in treba je bilo oceniti, ali bo lahko igrala dva dneva ali ne. Nazadnje se je Matevžičeva le odločila za »naložbo« v prihodnost (Kolarjeva je rojena leta 1994, Rampretova pa 1980), kar je bilo navsezadnje tudi pričakovati. »Nastja je zelo nepredvidljiva igralka in ima prodorno žogo, s čimer lahko preseneti,« je pojasnila Matevžičeva. Nastja Kolar bo tako jutri – prvi dvoboj se začne ob 4. uri so srednjeevropskem času – debitirala v pokalu fed.

Če bo Slovenija uspešna na Japonskem, si bo prvič po letu 2003, ko je premagala Argentino, neposredno zagotovila nadaljnje članstvo med najboljšimi 16 reprezentancami sveta in se bo aprila borila za preboj med elitno osmerico. Če bo izgubila, pa jo – prav tako aprila – čaka še en boj za obstanek.