Mladost v medvedjem objemu

Uvod v teniško sezono 2014 je s presenetljivo zmago na OP Avstralije pripadel Stanu Wawrinki, prav tako konec, ko je bil močnejši člen švicarske reprezentance ob zgodovinski osvojitvi Davisovega pokala. Vmes je smučarski tekač Dario Cologna na OI osvojil dve zlati kolajni, a švicarski športnik leta je kljub temu Roger Federer, saj je odpisani 33-letnik uprizoril veliko vrnitev na vrh oziroma tik pod njega.

Po sezoni 2013, v kateri je osvojil le en turnir in v kateri po desetletju ni zaigral niti v enem finalu velikega slama, temu primerno pa je začel drseti tudi po lestvici ATP, se je Roger Federer pri marsikomu znašel na seznamu odpisanih, njegova kariera je dobivala že končno podobo. Nenazadnje je Švicar štel že 32 let, imel je težave z bolečinami v hrbtu in zdelo se je, da največjima izzivalcema, Novaku Đokoviću ter Rafaelu Nadalu, ne more več slediti. Četudi je novo sezono začel nad pričakovanji – s finalom Brisbana in polfinalom OP Avstralije –, je februarja zdrsnil na 8. mesto na lestvici ATP, najnižje v zadnjih 12 letih …

A nadaljevanje je prineslo popoln zasuk, pri čemer seveda ni zanemarljivo, da se je Nadal spet soočal z zdravstvenimi težavami, Andy Murray pa po lanski operaciji hrbta nikakor ni ujel prave forme. Federer je to znal izkoristiti, ob tem pa tudi v tako izjemni karieri, kot je za njim, mozaik dopolnil še z nekaj kamenčki. Resda to ni bila ena njegovih najboljših sezon – nenazadnje je v letih 2004, 2006 in 2007 vpisal po tri naslove za grand slam –, a prvič je osvojil turnir iz serije masters v Šanghaju in Davisov pokal, spet zaigral v finalu Wimbledona in v enem najboljših dvobojev leta v petih nizih izgubil proti Đokoviću. Po lanski slabi beri se je letos ustavil pri petih posamičnih lovorikah, dobil je 73 od 85 dvobojev (86-odstotna uspešnost) ter se povzpel vse do 2. mesta v svetovnem zaporedju, dosegljiv je bil tudi vrh, a bi za to potreboval Đokovićevo »pomoč«, te pa seveda ni bilo, potem ko je Srb znova slavil na sklepnem mastersu, kjer se mu je Federer v finalu vdal brez boja. Boj za veliko solatno posodo je imel pri Švicarju pač takšno prednost, tako da se je ob več kot 1200 odigranih dvobojih vdal šele tretjič (!) v karieri.

Večji lopar, novi trener Stefan Edberg (ki je poskrbel za veliko več igre pri mreži) in leto brez zdravstvenih težav so tako švicarskega superzvezdnika vrnili med žive, s 33 leti in slabimi petimi meseci sezono končuje kot najstarejša št. 2 v zgodovini, spet se zdi brezčasen, Švicarjevo izjemnost pa potrjuje še en rekordni dosežek – na OP ZDA je vpisal 60. zaporedni nastop na turnirjih za veliki slam. »Sezona 2014 je bila odlična, boljša od pričakovanj. Prikazal sem nekaj odličnega tenisa, stalnost, telesno sem se počutil zelo dobro. Igral sem napadalno, in sicer tako na hitrih kot počasnejših igriščih, kar mi daje veliko možnosti tudi za prihodnje leto. Ko so se koščki igre spet sestavili, je bil užitek ob zmagovanju še večji, nobenega nazadovanja ni bilo. Glede na to, kakšna sezona je za mano in da imam še dva otroka, z iztekajočim se letom ne bi mogel biti bolj zadovoljen,« je potegnil črto Federer, za katerega avstralski trener Darren Cahill ob preporodu v četrtem desetletju, ko so številni vrstniki že zdavnaj upokojeni ali pa na veliko nižji ravni, ugotavlja: »Mladosti ne izpusti iz medvedjega objema.«

Federer priznava, da je imel ob koncu lanskega leta sicer velike dvome, ali še lahko osvoji turnir za veliki slam, torej doseže sedem zaporednih zmag na tri dobljene nize, zdaj je spet vse drugače. »Zaupanje se je vrnilo. Dokazal sem si, da zmorem,« gre z dobro popotnico novim izzivom naproti drugi igralec, za katerega se po tej sezoni zdi, da bi bilo v 2015 kar precejšnje razočaranje, če ne bi osvojil 18. naslova za veliki slam, prvega po Wimbledonu 2012. Še veliko bolj kot to pa je dosegljivo 1. mesto na lestvici ATP. »Nikdar si nisem mislil, da bom spet z realnimi možnostmi lovil št. 1, a v prvih mesecih nove sezone bom temu precej blizu. To prinaša dodatno vznemirjenje in motivacijo. Vsekakor se leta 2015 zelo veselim,« pravi Federer, ki bo v prihodnjem letu gotovo prečkal vsaj en mejnik – tisoč dobljenih dvobojev. Kaj lahko že prihodnji teden, ko bo sezono odprl v Brisbanu, saj mu do jubilejne zmage manjkajo le še štiri.