Murray ušel Cameronovemu uroku

London – Po vseh senzacijah prvega tedna bi lahko v nedeljo v velikem finalu še vedno gledali najbolj pričakovan dvoboj za wimbledonski naslov med prvim in drugim igralcem sveta Novakom Đokovićem in Andyjem Murrayem, ki se bosta v današnjem polfinalu pomerila s Juanom Martinom del Potrom oziroma Jerzyjem Janowiczem. A ni veliko manjkalo in domačina ne bi bilo med četverico.

Ko je David Cameron na twitterju zaželel srečo Murrayu v četrtfinalnem dvoboju, je na Otoku kar nekoliko završalo, saj se je že dodobra oprijela zgodba o prekletstvu britanskega premiera. Lani se je pač pogosto zgodilo, da domačim zvezdnikom ni prinesel sreče, tako denimo v wimbledonskem finalu, v katerem je Murraya premagal Roger Federer, kot na OI, na katerih so pred njegovimi očimi pregoreli nekateri največji upi. Nazadnje je »udaril« v ponedeljek s čivkom o najboljših željah Lauri Robson, ki je nato izpadla, slabo je kazalo tudi Murrayu, ki pa je le ušel uroku …

Za Škota je bil slab začetek vsekakor presenetljiv, saj mu je na nasprotni strani stal Fernando Verdasco, za katerega je pred dnevi Grega Žemlja ugotavljal, da bi ga moral premagati pred letom dni v 2. kolu. Španec ni specialist za travo, za nameček je v zadnjem času precej nazadoval in je ta čas na 54. mestu ATP, tik pred najboljšim Slovencem. In potem ko se je zdelo, da Murrayu ne bi smel povzročati večjih preglavic, so se Britanci nenadoma znašli v premlevanju, da očitno tudi tokrat – prvič po letu 1936 in Fredu Perryju – ne bodo dočakali domačega zmagovalca. Drugi nosilec se je spet kazal v nekdanji podobi, z veliko negativizma in še več besedami na f, zapravljal priložnosti in prednosti. »Položaj je bil zares težaven. Moj tenis v drugem nizu je bil zanič, nekatere napake neverjetne, nekaj odločitev povsem napačnih,« je priznal Murray, ki je nato pred navdušenimi 15.000 gledalci z veliki zasukom preprečil, da bi igralec, proti kateremu je pred desetletjem na challengerju v Segovii izgubil svoj prvi profesionalni dvoboj, prekinil njegov niz polfinalnih uvrstitev na Wimbledonu. Pri tem so mu vsekakor pomagale tudi izkušnje, saj je v svoji karieri pred tem zaostanek z 0:2 rešil že šestkrat.

»Veliko je bilo že dvobojev, ko sem lovil tekmeca, zato poznam način, kako zasukati potek, kako se rešiti iz težavnih položajev. Pred leti bi mogoče ta dvoboj izgubil, a odtlej sem se veliko naučil. Zares sem zadovoljen, kako sem se odzval na vse skupaj, nagrada pa je ogromna,« je Murray dejal o dvoboju, med katerim je razpoloženje na Otoku močno nihalo, v petem nizu pa so pri BBC zabeležili kar 10,4 milijona gledalcev, ko so bile strasti najbolj razvnete, se je v eni minuti na to temo vsulo 9000 čivkov, več kot 150 na sekundo … »Peta zaporedna uvrstitev v polfinale Wimbledona je zares nekaj posebnega in glede na vse, kar prinaša ta turnir, zame tudi težavnega. Morda sem bil na OP ZDA uspešnejši, a kar se stalnosti tiče, je Wimbledon vsekakor moj najboljši turnir,« ocenjuje Murray v upanju, da bo niz začel tudi s finali in si danes zagotovil drugega zaporednega.