Tiskane izdaje
London – Ko je bil Novak Đoković v tej sezoni št. 1, je bil najboljši teniški igralec sveta Rafael Nadal, v zadnjih dveh mesecih pa je bil položaj ravno obraten. Odkar je moral Srb prestol prepustiti španskemu tekmecu, je nepremagljiv in je nanizal 22 zmag, medtem ko je Rafova raven igre vidno upadla. Sta pa bila letos Rafa in Nole v povsem svojem razredu na turneji ATP.
Nadal in Đoković imata na svetovni lestvici več kot dvakrat toliko točk kot tretjeuvrščeni David Ferrer, treba pa je vendarle upoštevati, da Andy Murray ni igral po OP ZDA, ker se je odločil za operativni poseg, poleg tega je zaradi zdravstvenih težav izpustil tudi Roland Garros, Škot pa je osvojil tudi edini turnir za veliki slam, ki si ga nista razdelila Španec in Srb. Prevlada slednjih je bila zares izjemna, pri čemer je sezono odlično začel Nole, medtem ko je Rafa zavoljo poškodbe še počival, ko se je Španec spet pridružil turneji, pa je uprizoril eno največjih teniških vrnitev. Od februarja pa do konca OP ZDA je bil njegov edini spodrsljaj izpad v 1. kolu Wimbledona, a po New Yorku je vendarle zaigral slabše in do konca sezone ni osvojil nobene lovorike več. Kljub temu je ob 12-mesečnem točkovanju prav v obdobju, ko je začel izgubljati več dvobojev, prehitel velikega tekmeca na svetovni lestvici in bo na 1. mestu tudi pričakal sezono 2014. Še vedno pa ob vseh dosežkih ostaja brez ene največje teniških lovorik, potem ko je izgubil še drugi finale mastersa.
»Resnično mislim, da poraz ne bo spremenil moje kariere, tako kot je ne bi zmaga. V finalu nisem bil favorit, sem pa se ga lotil s pravim odnosom, se boril za vsako žogico, a pač ni šlo. Poraze sprejemam precej dobro in tudi po tem nisem zelo razočaran. Kar se mi je zgodilo v tej sezoni, je pač nekaj posebnega, občutki so fantastični,« je ocenil Nadal, ki v velikem finalu sezone ni imel nikakršnih možnosti proti drugemu igralcu sveta, prav tako je na treh turnirjih pred tem izgubil na zelo prepričljiv način. V Parizu proti Ferrerju, v Šanghaju proti Juanu Martinu del Potru in v Pekingu proti Đokoviću.
Srb je na drugi strani prihranil najboljše prav za konec. Potem ko je v začetku leta osvojil dva turnirja zapored (OP Avstralije in Dubaj), po zmagi v Monte Carlu pa na novo lovoriko čakal skorajda pol leta, je bil njegov finiš sanjski. Toliko bolj, ker se je odlično pobral po porazu v newyorškem finalu in odtlej osvojil Peking, Šanghaj in Pariz (oba iz serije masters) ter v zadnjem dejanju še turnir najboljše osmerice, na katerem poraza ne pozna od leta 2011, ko je nastope končal že po dvobojih v predtekmovalni skupini.
»To je vsekakor najboljši možni način za konec sezone. Po tem nizu res čutim, da je bilo leto zame dobro. Poleg serije iz leta 2011 (43:0 od začetka sezone do poraza v polfinalu Roland Garrosa proti Rogerju Federerju, op. p.) je ta najboljša, kar sem jih dosegel. V zadnjih dveh mesecih je bilo vsekakor najbolj pozitivno to, kako sem se pobral po dveh hudih porazih proti Nadalu na OP ZDA in v Roland Garrosu ter Murrayju v Wimbledonu. Po newyorškem finalu smo se z ekipo usedli in analizirali, kaj sem delal narobe v dvobojih z Rafo in kaj moram narediti, da ga bom spet začel premagovati. Trdo sem delal in spet postal boljši igralec,« je izpostavil Đoković ter dodal, da je skušal po OP ZDA čim bolj odmisliti vsa preračunavanja glede 1. mesta na ATP in se čim bolj osredotočiti le na posamezni turnir, kar se mu je na koncu tudi obrestovalo in kar bo odlična odskočna deska za novo sezono.
Ena stvar oziroma ena točka tega leta pa bo vendarle še dolgo v Đokovićevih mislih. Namreč iz polfinala Roland Garrosa. Tedaj je Nadalu podaril odločilno točko, potem ko se je povsem po nepotrebnem po smashu dotaknil mreže, še preden je žogica dvakrat padla na tla. Na neki način je prav to jeziček na tehtnici, kdo je št. 1 in št. 2 … »Ne glede na to, da sta za mano odlična dva meseca, je Rafa najuspešnejši igralec sezone, osvojil je največ turnirjev, največ za veliki slam in št. 1 je povsem zasluženo v njegovih rokah,« je ocenil Đoković, ki bo seveda v prihodnjem letu storil vse, da bo največjega tekmeca spet zrinil z vrha.
