Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se je teniška sezona na najvišji ravni končala pred dobrim tednom, so številni igralci in igralke že osredotočeni na naslednje leto. Posebej ženske, saj je za njimi že daljši premor – zadnje letošnje dejanje je bil finale pokala fed sredi novembra –, tudi za najboljšo Slovenko Polono Hercog, ki je zadnji turnir odigrala celo še septembra.
Potem ko je v Taškentu izgubila v 1. kolu proti 102. igralki sveta Aleksandri Sasnovič, se je Hercogova odločila, da konča sezono. Ni se ji zdelo pametno, da bi vztrajala še teden, dva, saj ji to prav veliko koristi ne bi prineslo – mesto v glavnem žrebu OP Avstralije je imela že davno zagotovljeno –, raje je izbrala poštene priprave na prihajajoče leto. Že dober mesec in pol jih je za njo, toliko jih doslej še ni imela, zato jih je prejšnji teden tudi popestrila z nastopom v francoski ligi, ob tem seveda upa, da ji bodo prinesle veliko boljše rezultate, kot so bili v tej sezoni.
Leto 2015 je sicer Štajerka dočakala kot 94. igralka sveta, končala ga bo kot 74., a teh dvajset mest ni skok, kakršnega si je želela, za kar krivi tudi (ponovno) menjavo trenerja med letom, ko sta se z Željkom Krajanom spet združila tudi po poslovni plati. »Ta menjava me je spet vrgla iz tira. Ko sva se razšla, sem si sama želela še naprej delati z njim, saj vanj od vseh trenerjev najbolj verjamem. Poskus s treningom v Barceloni je bilo bolj kot ne krpanje luknje, da nisem bila sama. Poleti je bilo sicer nekaj rezultatov, a s sezono nisem zadovoljna,« je jasna 24-letnica, ki je ob lanskem razhodu s Krajanom dejala, da se pač ni dalo združiti zasebnega in profesionalnega življenja, zdaj zatrjuje, da sta se s Hrvatom iz prve izkušnje veliko naučila in da napak ne bosta ponavljala. Zato je tudi prepričana, da bo po dolgem času sezono začela in končala z istim trenerjem …
Potem ko se je lani pritoževala, da ji manjka stalnosti, da dobi premalo dvobojev v nizu, se je letos zgodba ponovila, šele julija v Bukarešti je denimo dobila več kot eno partijo v glavnem žrebu turnirjev WTA. Pri tem je izgubila kar nekaj tekem, v katerih je vodila, posebna zgodba pa so bili turnirji za veliki slam, na katerih nikoli ni preskočila 2. kola, četudi bo lahko še dolgo obžalovala zamujene priložnosti, saj se takšne ne ponudijo ravno vsak dan.
»Grand slami so vsekakor velik minus sezone, lahko bi dosegla več, izgubljala pa sem v 'glavi'. Nisem verjela, da igram dovolj dobro, da sem na pravi poti in grem v pravo smer, da sem dovolj delala na določenih stvareh, nisem verjela v svoje udarce. In potem še ta nestalnost skozi takorekoč vso sezono. En dvoboj odigraš dobro, a ne verjameš, da zato, ker tudi zares dobro igraš, nenehno premišljuješ o tem … Z leti pač ne pridejo zgolj izkušnje in samozavest, ampak se tudi bolj zavedaš svojih šibkih točk, veš, kaj moraš popraviti v svoji igri, katere pomanjkljivosti lahko tekmice izkoristijo,« pojasnjuje Hercogova, ki ob splošnem nezadovoljstvu ugotavlja: »Največji dosežek moje sezone je, da sem jo končala zdrava ...« Rezultatsko pa je bil njen vrhunec močan turnir v Torontu, kjer je ugnala tudi tedaj 12. igralko sveta Jekaterino Makarovo ter se prebila v osmino finala.
Navkljub vsemu odskočna deska za prihajajočo sezono ni tako slaba, cilj pa jasen in ne sega le do top 50. »To ne bi ničesar spremenilo, gre le za številko. Želja je uvrstitev okoli 30. mesta, da bi bila na grand slamih nosilka, kar pomeni, da bi od tega zares nekaj imela. To ni nerealno, je pa jasno, da bo potrebna večja stalnost, treba bo osvojiti kak turnir ter predvsem dosegati boljše rezultate na grand slamih,« pravi Štajerka, ki je bila temu že zelo blizu, in sicer pred štirimi leti, ko je bila 35. na svetu. Zdaj jo čaka sklepni del priprav v Dohi, nato pa se bo med božičnimi in novoletnimi prazniki preselila v Auckland, kjer bo začela še eno dolgo in naporno sezono.
