Tiskane izdaje
London – Vroče-hladni odnosi Rafaela Nadala z Wimbledonom se nadaljujejo. Po petih zaporednih finalih, v katerih je iztržil tudi dva naslova, je predlanskemu porazu v 2. kolu in lanskemu v prvem zdaj sledil izpad v osmini finala. Nick Kyrgios je prvi igralec, rojen v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je ugnal španskega asa.
Medtem ko je Nadal na wimbledonski travi preskočil 3. kolo, je doslej veljalo, da se je vedno prebil v finale. Tudi tokrat se je zdelo, da ga čakata v uvodnih dveh kolih, prek katerih v zadnjih dveh letih ni šel, najbolj kočljivi preizkušnji, na papirju sta bila Martin Kližan in znova Lukaš Rosol zanj za uvod zelo težavna tekmeca. In res je proti obema izgubil uvodni niz, a bil v nadaljevanju veliko boljši, enaka je bila nato zgodba z Mihailom Kukuškinom, potem ko je tudi Nick Kyrgios povedel z 1:0, je bilo kar splošno prepričanje, da se zgodba ponavlja. A za Avstralca vendarle tudi v nadaljevanju ni našel pravega orožja, tekmec je odigral predobro, premočno in prenatančno. »Problem s to podlago je, da si v velikih težavah, če se tekmec odloči, da bo žogico vseskozi udarjal na vso moč. Mislim, da nisem igral slabo, a tako je to na travi,« je razmišljal Rafa, ki na velikih slamih ni vajen porazov proti mlajšim tekmecem, z izjemo šampionov, kot so Novak Đoković, Andy Murray in Juan Martin del Potro. A treba se bo navaditi na nova imena na tem seznamu, saj na veliko sceno prihajajo tudi Kyrgios, Miloš Raonić, Grigor Dimitrov … Avstralec, 144. s svetovne lestvice, je sicer prvi igralec, ki ni član stoterice, pa je na grand slamu ugnal številko 1, po Andreju Olhovskemu, leta 1992 v 3. kolu Wimbledona zmagovalcu nad Jimom Courierjem.
A kljub vsemu Nadal ne zapušča Londona nezadovoljen, od zadnje poškodbe kolen so pač njegova pričakovanja na travi veliko manjša, kot so bila v preteklosti in kot so še vedno predvsem na pesku. »Zadnji dve leti zaradi težav s koleni nisem mogel igrati, kot sem si želel, tokrat pa sem nastopil dobro, zdravje je to dovoljevalo. Res sem zadovoljen s svojimi igrami, pri čemer mi žreb ni bil najbolj naklonjen, saj mi tekmeci vsi po vrsti niso dovolili nikakršnega ritma, tudi dvodnevni premor pred osmino finala mi ni najbolj ustrezal. Trudil sem se, a izgubil, to je pač šport, lahko pa bi se obrnilo tudi drugače,« je mirno dejal Nadal, ki je v porazu našel tudi nekaj dobrega, namreč podaljšane počitnice, saj se bo odpravil na domačo Mallorco. »Zanj čestitke, zame pa plaža,« se je nasmehnil, pri čemer tokrat presenetljivo ni bil poln hvale na račun tekmeca oziroma mu še ni želel napovedati svetle prihodnosti, prav tako ni nanj naredila vtisa starost oziroma mladost. »Na koncu koncev sem sam pri 19 letih igral na takšnih turnirjih, in to dobro. Nenavadno je, da se zdaj igralci prebijajo tako pozno. Mislim, da je 19 let popolna starost za dobre nastope na turneji ATP, za igralca pač, ki se hoče s tenisom ukvarjati profesionalno. Glede Nickove prihodnosti pa težko rečem karkoli, saj ga nisem videl igrati na drugih podlagah, sezona na travi pa je zelo kratka,« ocenjuje Španec.
Ne glede na nov wimbledonski spodrsljaj prvi igralec sveta, ki pa je bil v Londonu zgolj drugi nosilec, sezono zavoljo zmage na Roland Garrosu že zdaj ocenjuje za uspešno, seveda pa ga v nadaljevanju čaka še kar nekaj izzivov. Najprej bo držal pesti, da Đoković ne bo osvojil naslova, saj se bo sam le tako obdržal na 1. mestu ATP, po počitnicah pa sledi severnoameriška turneja, na kateri bo branil naslove na mastersu v Montrealu (letos Toronto) in Cincinnatiju ter nato še na OP ZDA.
