Ne zbogom, ampak na svidenje

Ljubljana – Resda je zadnji del kariere povsem posvetila dvojicam, ki so veliko manj odmevne kot tekmovanje v konkurenci posameznic, a vendarle, ko se je prejšnji teden poslovila Martina Hingis, je tenis zapustilo zares veliko ime. Švicarka je še vedno – in bržčas vedno bo – najmlajša št. 1 ženskega tenisa in najmlajša zmagovalka turnirja za veliki slam.

Kariera Martine Hingis je bila dolga, zanimiva, saj je to že njena tretja upokojitev, pri čemer je eno spodbudila pozitivna dopinška kontrola, predvsem pa je bila nadvse uspešna. Swiss Miss, kot se je je tudi prijel vzdevek, je svoj vzpon začela v nekih povsem drugih časih, ko je imel ženski tenis s kakovostnega vidika drugačen status, kot ga ima ta čas, ko so mu vladale še najstnice, ko omejitve za mladoletnice niso bile stroge kot danes. Izjemno nadarjena Hingisova, ki je bila rojena leta 1980 na Češkoslovaškem in je ime dobila po sloviti rojakinji Navratilovi, skupaj z mamo-trenerko Melanie Molitor pa je pri sedmih letih emigrirala v Švico, je tako rubriko »najmlajša zmagovalka« polnila že v mlajših kategorijah, nato pa tudi v članski.

Na OP Avstralije 1997 je tako postala najmlajša zmagovalka turnirja za veliki slam – in je to še danes –, ko je zmagala v Melbournu, je bila stara komajda 16 let in 117 dni. Marca istega leta je zasedla vrh lestvice WTA, s 16 leti in 182 dnevi je še vedno najmlajša št. 1 ženskega tenisa (na prestolu je skupaj preživela 209 tednov). Tega leta je bila tudi le en korak oddaljena od klasičnega velikega slama, osvojila je tri največje turnirje, v Roland Garrosu pa jo je presenetila Hrvatica Iva Majoli. Pariškega turnirja ni nikdar osvojila.

Pot Hingisove je vodila strmo navzgor, in to tako med dvojicami kot posameznicami, vse dokler je ni poškodba obeh gležnjev že pri 22 letih prisilila, da se je poslovila od tenisa. Tedaj je imela v žepu 40 lovorik med posameznicami in 36 med dvojicami, pet let zapored je bila najbolje plačana športnica na svetu. Prestala je več operacij gležnjev in se nameravala posvetiti svoji drugi športni ljubezni, konjeništvu, ter izobrazbi, a ni zmogla ostati dolgo daleč stran od tenisa. Leta 2006 je bila spet na turneji, povzpela se je do 6. mesta na svetu, a kmalu so prišle nove poškodbe, novembra 2007 pa je javnost tudi razburkala vest, da je bila v Wimbledonu pozitivna na dopinški kontroli (kokain). Spet se je poslovila od tenisa – suspendirana je bila do oktobra 2009 –, tokrat do leta 2013. Julija, ko je dobila svoje mesto v teniškem hramu slavnih, je spet zaigrala, do tretje upokojitve pa se je osredotočila zgolj na dvojice ter bila sila uspešna, ne glede na to, katera je bila njena soigralka (odlične rezultate je dosegala tudi med mešanimi). Skupaj s Chan Yung-Jan sta leto končali na 1. mestu tega točkovanja. »Mislim, da je čas za slovo ravno pravi. Končati je treba, ko si na vrhu, ne ko gredo stvari navzdol. Mislim, da lahko odidem brez obžalovanj, vse je bilo za nekaj dobro. Sicer pa to ni dokončno slovo od tenisa, saj zgodovina kaže, da ne morem biti prav dolgo stran od njega,« je dejala Hingisova, ki se bo očitno v kakšni drugi vlogi spet pridružila karavani, v kateri je kot igralka osvojila kar 25 naslovov za veliki slam, pet med posameznicami, 13 med ženskimi dvojicami in sedem med mešanimi.