Odnos s trenerjem primerljiv z odnosom z dekletom

Po lanski sezoni preboja je šlo Blažu Roli letos slabše od rok. Leto bo končal zunaj stoterice.

Objavljeno
09. november 2015 00.04
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport
Ljubljana – Kot 80. igralec sveta je Blaž Rola vstopil v teniško sezono 2015 s ciljem, da se čim prej, vsekakor do konca leta, prebije med najboljšo petdeseterico. A načrti so se mu povsem izjalovili, saj ni več niti član top 100, v času okoli Wimbledona pa je zapadel tudi v krizo, iz katere se je rešil šele pred kratkim. Vzrok je bila napačna izbira trenerja.

Za Rolo sta bili sezoni 2014 in 2015 kot noč in dan. Če je bil lani na turneji neznanec, ki je prišel z univerze, je bil letos kot igralec svetovne stoterice za številne tekmece veliko bolj želen skalp. »Da, v prejšnji sezoni sem bil v redkokaterem dvoboju favorit, tekmeci niso poznali mojih šibkih točk, niso mogli analizirati mojih prejšnjih dvobojev, niso se mogli pogovarjati z drugimi igralci o moji igri. Zdaj je bilo vse drugače, poleg tega, da so bili bolj motivirani, ker sem imel ob uvrstitvi na svetovni lestvici zgolj dve številki, so tudi dobro vedeli, kateri udarec imam slabši, kako odigram v določenih trenutkih. Res dve zelo različni sezoni,« razmišlja Ptujčan, ki ne skriva, da so bili rezultati tudi zanj razočaranje.

»Glede na cilje, ki sem si jih zastavil ob koncu lanskega leta, se sezona nikakor ni razpletala po mojih željah. Ni bila sicer katastrofalna, a tudi vrhunska ne. Začetek sicer ni bil slab, a v času okoli Wimbledona sem padel v krizo, ki je trajala do zadnje ameriške turneje. Tam sem spet igral tenis, kot sem ga v prejšnji sezoni,« razkriva Rola, od katerega so teniški strokovnjaki pričakovali veliko več, kot je pokazal. Vzrok za to, kar se je dogajalo, je znan, skriva pa se v izbiri trenerja. Z Brianom MacPhiejem se je sprva sicer odlično ujel, bil je izjemno zadovoljen z njim, a odnosi so se nato skrhali. »Izkušnja s trenerjem je bila slaba. Ker je sam levičar in je kot igralec dobro serviral, sem mislil, da mi bo tu pomagal in mi tudi je, a je osnovna igra povsem padla, posledično so prišli slabi rezultati. Nisva se najbolje razumela in nisem si predstavljal, da bi z njim lahko dosegel zastavljene cilje. Vse skupaj je eksplodiralo okoli Wimbledona, a sredi sezone je težko iskati trenerja, zato sem se vrnil v Columbus, kjer sem treniral tri leta in kjer so bili trenerji, ki so me dobro poznali, poznali so moj slog in z njihovo pomočjo sem vsaj spet prišel na kolikor toliko zadovoljivo raven, da sem na koncu sezono le obdržal v svojih rokah,« pojasnjuje 25-letnik ter o odnosu med trenerjem in igralcem dodaja: »Vsi pravijo, da so trenerji kot punce. Če odnos ni v redu … Pač si z njim med sezono po 24 ur na dan, če ni prave kemije, se začne vse rušiti. Če on ne vidi igre, kot jo ti, kot si igral, gre vse navzdol, sledi padec samozavesti … To se mi je zgodilo. Slaba izkušnja pač.«

Rola, ki letos na turnirjih za veliki slam ni dobil niti enega dvoboja, večkrat pa je imel daljši niz porazov, želi trenerski problem seveda rešiti čim prej, vsaj do konca meseca, da bi priprave za novo sezono v celoti opravil pod novim vodstvom in se nato leta 2016, ko bo že za začetek skoraj gotovo moral v kvalifikacije OP Avstralije, lotil z dobrimi občutki in kar se da dobro sestavljenim koledarjem. Ne glede na slabo leto se njegove želje niso namreč prav nič zmanjšale. »Glede na to, da sem si lani zastavil kar visok cilj, a ga nisem dosegel, tokrat ne bi rad pretiraval, res pa je s psihološkega vidika vedno potreben nek cilj. Še vedno imam v glavi številko 50, menim, da imam kakovost za to, želja in motivacija pri tem nista sporni. Upam, da bo leto 2016 boljše kot 2014, vsekakor pa kot 2015,« načrtuje »Rolca«, ki pogleduje tudi proti olimpijskim igram.

Nenazadnje je bila to dodatna »spodbuda«, da je nastopil na nedavni tekmi Davisovega pokala, a za to bo moral uvrstitev na ATP močno popraviti uvrstitev, bržčas bo moral biti uvrščen višje od 60. mesta. »Mislim, da bi bila to izjemna izkušnja, posebej ker bodo igre v Riu, v Braziliji pa sem že zelo veliko igral, in to dobro. Glede na to, da so bile že sredozemske igre odlične, pa olimpijskim ne sežejo niti do pet, si vsekakor želim nastopiti v Riu,« pravi Rola, ki bo do konca sezone odigral še dva challengerja, ta teden v Knoxvillu in naslednji v Champaignu, kratkemu premoru pa bodo kmalu že sledile priprave za nove izzive.