Tiskane izdaje
Ljubljana – Življenje Novaka Đokovića je ta čas popolno. Včeraj se je zbudil ob wimbledonski lovoriki in ob svojem dekletu, ki bo še ta teden postala njegova žena ter mu bo kmalu (datum je skrivnost) rodila prvega otroka, na 1. mestu svetovne lestvice je spet zagledal svoje ime. S prvo veliko zmago po OP Avstralije 2013 se je rešil velikega bremena, zdaj bi bil spet lahko neustavljiv.
Novak Đoković je bil v sezoni 2011 tako rekoč nepremagljiv – bržčas je le zaradi spleta okoliščin tedaj ostal brez lovorike na Roland Garrosu –, vendar pa se v takšni konkurenci, kot jo že nekaj časa predstavlja velika četverica, stvari lahko kaj hitro zasučejo. En dvoboj, en niz, ena igra ali celo točka lahko spremenijo razmerje moči, tu seveda še zdaleč ne gre več zgolj za tenis, ampak še bolj za mentalno pripravljenost. In v zadnjem letu dni se je v Srba naselil črv dvoma, ali še zmore posegati po najpomembnejših lovorikah, saj je lanskemu finalnemu porazu v Wimbledonu (Andy Murray) sledil enak scenarij na OP ZDA (Rafael Nadal), letos ga je na OP Avstralije v četrtfinalu ugnal Stan Wawrinka, v Parizu pa spet Nadal in medtem ko je bil nekdaj aktualni zmagovalec kar treh turnirjev za veliki slam, ni bil nenadoma nobenega več.
In ni veliko manjkalo, pa bi se zgodba nadaljevala tudi v Londonu, kjer pa se je po veliki zapravljeni priložnosti v četrtem nizu le pobral in premagal Rogerja Federerja. »Tokrat je bilo prepričanje, da zmorem, močnejše od dvomov. Na tej stopnji moje kariere je zelo pomembno, da sem spet osvojil veliko lovoriko. Posebej po treh zaporednih izgubljenih finalih. Seveda ti to omaje samozavest, zato sem to zmago res potreboval. Nisem premagal zgolj svojega tekmeca, ampak tudi samega sebe, našel sem to notranjo moč, ki me je popeljala do zmage. Vse se je postavilo na svoje mesto, čustveno, telesno in mentalno sem bil na vrhuncu,« je o spet zloženem mozaiku dejal Đoković, ki je razumljivo od sedmih lovorik za veliki slam, kolikor jih je osvojil doslej, najbolj ponosen prav na zadnjo. Z njo si je kot prvi tudi že zagotovil nastop na sklepnem mastersu osmerice.
Pričakovati je, da mu bo zmaga spet dala krila, seveda na turnirjih za veliki slam, saj je bil na ostalih njegov iztržek po lanskem OP ZDA izjemen – dobil je 54 dvobojev in izgubil le štiri, kar mu je prineslo sedem naslovov, od tega štiri iz serije masters. »To lovoriko bom skušal izkoristiti na najboljši način za krepitev samozavesti v nadaljevanju sezone in kariere,« napoveduje Đoković, ki si bo zdaj vzel malce daljši premor od tenisa in se posvetil zasebnemu življenju. Tudi njegov trener Boris Becker, glede katerega se seveda zastavlja vprašanje, koliko je zares pripomogel k tej zmagi, ima velike načrte: »Stvari so ta čas videti odlično: Nole je številka 1, wimbledonski zmagovalec, naslednji veliki cilj pa je OP ZDA.«
S Srbovo zmago se je statistika velike četverice za veliki slam še okrepila, saj ji je šlo 40 od zadnjih 45 turnirjev za veliki slam, Wimbledon pa se je razpletel zelo pričakovano. Federerju je dal še upanje, da zmore, čeprav je večja verjetnost, da ne bo dobil nobenega turnirja za veliki slam več, kot pa da ga bo, Murray ni bil v pravi formi, Nadal in trava od zadnje poškodbe kolen nista najbolj »na ti«. Morda bo kaj drugače prihodnje leto, ko bo imel več časa za prilagoditev na to podlago po prehodu s peska, saj je bil letošnji Wimbledon zadnji v tem terminu, v prihodnji sezoni se pomika za teden dni naprej, da bo travnati del nekoliko daljši.
