Pri Kavčiču spet drama, toda tokrat z nesrečnim razpletom

Pariz – Blaž Kavčič postaja specialist za dramatične dvoboje, ki se zanj pogosto ne razpletejo srečno. Resda je letos v Melbournu dobil epsko partijo z Jamesom Duckworthom, a na Roland Garrosu je spet potegnil krajši konec v maratonu, zaznamovanem tudi s krči, proti Andreasu Seppiju – 0:6, 6:7 (3), 7:6 (2), 6:4, 3:6.

Andy Roddick, Juan Martin del Potro in Novak Đoković so bili v zadnjih treh letih tekmeci Blaža Kavčiča v drugem kolu Roland Garrosa, vsi trije so vsekakor igralci povsem druge ravni. Roddick je bil od njih še najbolj premagljiv, saj je bil pesek njegova šibka točka, toda vendar je Američan Ljubljančanu stal nasproti, ko se je sploh prvič na turnirjih za veliki slam prebil prek prvega kola, zato poraz nikakor ni bil presenetljiv.

Letošnja pariška zgodba pa je bila vendarle drugačna. Za preboj med 32 ni bilo potrebno prek zmagovalca turnirja za veliki slam, ampak prek 22. na svetu Andreasa Seppija. Slednji na največjih štirih postajah doslej ni pokazal nič posebnega, saj je le dvakrat igral v osmini finala (lani je prav v Roland Garrosu sicer proti Đokoviću vodil z 2:0 v nizih, a ostal brez četrtfinala), pa vendarle tudi tokrat ni šlo.

Seppi je v Pariz pripotoval v slabi formi, pritoževal se je nad pomanjkanjem samozavesti (zelo podobna zgodba je bila sicer tudi s Kavčičem), že uvodni dvoboj je dobil za las. Zato je bilo kar šokantnih prvih dvajset minut včerajšnjega dvoboja, ko je pometel s Slovencem (glavni sodnik ga je sicer razglasil za Slovaka). Ni mu prepustil niti igre, Kavčič pa je na svoj servis osvojil komajda tri točke. Letos je sicer doživel kar nekaj porazov, ampak kravate mu še ni zavezal nihče, v bistvu mu jo je nazadnje prav tu pred letom dni Đoković.

»Takšnega slabega začetka res nisem pričakoval. Taktika je bila, da mu igram čim več na forehand, saj je z njim v prvem kolu naredil veliko neizsiljenih napak. Tokrat pa je bilo povsem drugače in prav ta udarec je bil njegovo zelo močno orožje. Ko sem to ugotovil, je bilo za prvi niz že prepozno, zato mi niti ni bilo pomembno, ali osvojim kakšno igro ali ne, bolj sem se osredotočil na to, da pridem v ritem, ugotovim, na kakšen način lahko dobivam točke,« je o uvodnem šoku dejal Kavčič, ki je nato počasi le vzpostavil ravnotežje, po pol ure osvojil prvo igro, potrpežljivost je bila ključ do uspeha, kdo bo bolje zdržal dolge izmenjave udarcev, pa glavno vprašanje. Četudi se je dobro držal, se je po podaljšani igri, ki je ni odigral najbolje, Slovenec znašel v zaostanku z 0:2.

Vendar pa to še zdaleč ni pomenilo konec boja. Dvoboj, v katerem so se menjavali vročina, veter, mraz, dež, tudi malce toče je bilo, je dobil povsem drugačno nadaljevanje. Seppi je vendarle nekoliko popustil – na novinarski konferenci, na katero je prišel ves v ledenih obkladkih, je dejal, da je začutil bolečino v preponi –, začel je delati neizsiljene napake, kar je Kavčič izkoristil, dobival daljše izmenjave, odlično je serviral, še bolje krajšal žogice in se povsem vrnil v igro.

Bi lahko bil Kavčič prvi Slovenec, ki bi 0:2 pretvoril v zmago s 3:2? Odgovor je prišel kaj hitro in bil je negativen. Že sredi četrtega niza je Ljubljančan prvič zaprosil za zdravniško pomoč zaradi težav z levo nogo, ki so se stopnjevale v krče (to se mu ni zgodilo prvič). Takojšnji break za Seppija je hitro rešil vse dvome, saj je bil Kavčič v očitnih bolečinah, nekajkrat je razmišljal tudi že o vdaji. Ampak je vztrajal, razumljivo pa je bil njegov načrt odigrati čim krajše točke s čim več tveganja, kar pa mu zasuka le ni prineslo …

»Mislim, da sem prepozno začel uveljavljati svojo igro, šele sredi tretjega niza, za to sem porabil veliko energije, na koncu pa mi je zmanjkalo moči. Dvoboj bi se lahko razpletel tudi z mojo zmago, a Seppi je bil na koncu fizično močnejši,« je ocenil Kavčič, o krčih pa dodal: »Razočaran sem vsakič, ko izgubim, vendar sem tokrat najbolj razočaran zavoljo tega, ker vlagam toliko truda v telesno pripravljenost, potem pa se dvoboj razplete na takšen način. Ne vem sicer, če bi zmagal brez teh težav, pa vendarle, do tega ne bi smelo priti, posebej, ker še vroče ni bilo.«

So glede na vse to krči torej povezani tudi s psiho, posebej, ker ga na treningu niso mogli spraviti v takšno stanje? »Res, testi so pokazali, da sem zelo blizu vzdržljivostnim športnikom. Lahko je tudi psihična težava, saj pomanjkanje treninga to gotovo ni. Vem pa, da je moja slabost, ker sem zelo ozek v bokih,« odgovarja naš igralec, ki bo iz enakovrednega boja z 20. nosilcem vendarle odnesel pozitivne vtise (posebej glede na igre v zadnjem času), takšen razplet pa ga – obljublja – ne bo »sesul«.

Danes ob 11. uri – če bo le vreme dopuščalo – bo v 2. kolu nastopil še Grega Žemlja, pomeril se bo s Keijem Nišikorijem, ki je (bil) zanj kar precejšnja neznanka. Pomerila se namreč še nista, njegovih dvobojev si ni ogledal, potem ko je igral še dvojice, pa se je na Japonca lahko začel osredotočati šele včeraj. Nišikori je ta čas 15. na svetu, v Madridu pa je premagal tudi Rogerja Federerja. Včeraj je sicer nastope na Roland Garrosu začela tudi Katarina Srebotnik, z Nadjo Petrovo pa po pričakovanju za uvod nista imeli težkega dela.