Prvi cilj sezone: spet št. 1 na pesku

Kaj lahko po slab(š)ih rezultatih v letu 2015 stori španski teniški igralec Rafael Nadal letos?

Objavljeno
03. januar 2016 20.33
Saša Verčič
Saša Verčič

Rafael Nadal je tudi v sezoni 2015 polnil (športne) naslovnice, a iz povsem drugačnega razloga, kot jih je v prejšnjih letih, ko je nizal uspehe in si zagotovil mesto med najboljšimi teniškimi igralci v zgodovini. Prejšnje leto je namreč prineslo velik padec, ki ni bil posledica poškodb, zato je pred prvimi turnirji v 2016. eno glavnih vprašanj, ali lahko Španec spet osvaja največje lovorike.

O sezoni 2015 pri Nadalu ni nikakršnega dvoma: bila je njegova najslabša po desetih letih, odkar si je 2005. s kar enajstimi lovorikami začel z velikimi koraki utirati pot na vrh. Lani je osvojil zgolj tri, toliko sicer kot leta 2011, a z eno pomembno razliko, tokrat med njimi (prvič po sezoni 2005) ni bilo niti enega naslova za veliki slam, niti enega iz serije masters, šlo je za tri manjše, Hamburg, Stuttgart in Buenos Aires. Za nameček je bila njegova statistika na velikih slamih zares porazna – pač za igralca njegove ravni –, saj je le na OP Avstralije in Roland Garrosu igral v četrtfinalu, kjer je bil brez možnosti proti Tomašu Berdychu in Novaku Đokoviću, posebni zgodbi pa sta bila poraza v 2. kolu Wimbledona proti 102. igralcu sveta Dustinu Brownu in v 3. kolu OP ZDA proti Fabiu Fogniniju, proti kateremu je zapravil vodstvo z 2:0 v nizih …

Tako je med sezono, v kateri je izgubil kar 20 dvobojev, zdrsnil celo na 10. mesto svetovne lestvice, pri čemer ni bil tako nizko že od leta 2005, tudi v letih, ko se je boril z resnimi poškodbami, ne. In medtem ko je bilo prav zdravstveno stanje večkrat vzrok za njegove teniške težave, je bila tokrat zgodba drugačna, nobenih »izgovorov« v poškodbah ni bilo, šlo je za omajano samozavest, živčnost in posledično veliko slabšo igro, predvsem njegov forehand je bil daleč od udarca, ki je pri tekmecih povzročal strah in trepet. V zadnjem delu sezone, v kateri je bil Rafa doslej pregovorno slabši, se je stanje vendarle nekoliko izboljšalo, tako da je na mastersu osmerice celo nanizal zmage nad Andyjem Murrayem, Stanom Wawrinko in Davidom Ferrerjem (v polfinalu pa moral spet priznati premoč Đokoviću) ter leto končal na 5. mestu ATP.

»Več kot očitno lanska sezona ni bila najboljša, a še vedno sem št. 5, kar ni ravno katastrofa. Veliko več sem se ukvarjal s sabo kot s tekmeci, a nikdar nisem izgubil motivacije in zanosa, zgolj zavoljo slednjega sem dobil kar nekaj dvobojev. Seveda so se porajali dvomi, samozavest se je omajala, a hkrati sem se dobro zavedal, da nisem pozabil, kako se igra tenis, in predstave v zadnjih mesecih sezone so bile zame odlična spodbuda in osnova za dober začetek nove sezone. S temi pozitivnimi občutki sem tudi opravil priprave na leto 2016,« je v lanskem finišu novo upanje našel 29-letni Španec, ki ne želi govoriti o morebitni vrnitvi v novi sezoni. »Glede na to, da sem peti igralec sveta, ne moremo uporabljati besede vrnitev. To bi zvenelo, kot da sem 50., zato ne pričakujem 'comebacka', ampak zgolj dvig teniške ravni in tekmovalnosti, kar bi moralo prinesti tudi boljše rezultate,« pravi Nadal, ki se je na novo sezono pripravljal doma na Mallorci, kjer bo v kratkem odprl tudi teniško akademijo.

Ne glede na to, da se zdi devetkratnemu zmagovalcu Roland Garrosa beseda vrnitev neprimerna, pa je eno od vprašanj sezone, ali se lahko vrne na nekdanje položaje, ali lahko spet osvaja največje turnirje. »Ne vem, ali bom še kdaj lahko št. 1, prav tako ne vem, ali bom še kdaj osvojil lovoriko za veliki slam, vem le, da bom naredil vse, da bi imel priložnost za to,« priznava Nadal, ki pa vendarle ne skriva, da si še posebej želi eno stvar – da zavlada (vsaj) na pesku. »Njegova samozavest in igra sta zgrajeni na pesku, zato mora spet začeti zmagovati na tej podlagi. Seveda ne smemo z dobrimi igrami čakati na peščeno sezono, a glavni cilj je, da spet postane št. 1 na pesku,« razkriva Rafov trener in stric Toni Nadal, za katerega je bilo v prejšnji sezoni kar nekaj vprašanj, ali še uživa nečakovo zaupanje, a očitno ga, saj si peti igralec sveta še vedno ne predstavlja, da bi ga vodil kdo drug.

Kaj lahko naredi Nadal v novi sezoni, bo jasno kaj kmalu, začel pa jo je z zmago na ekshibicijskem turnirju v Abu Dabiju, kjer je ugnal Ferrerja in v finalu še Miloša Raonića, ob tem pa prikazal kar nekaj izjemnih potez. »Zmagi nad dvema igralcema, ki sodita med najboljše na svetu, sta odličen začetek, prav tako me veseli, da je bil moj tenis na visoki ravni. Igram dobro, počutim se dobro in nared sem za turnejo, za izzive, ki jih prinaša. Prepričan sem, da bom zelo konkurenčen,« z optimizmom zre v 2016. Nadal, ki si seveda najbolj želi, da bi se spet približal Đokoviću, od katerega je bil nazadnje boljši v predlanskem finalu Roland Garrosa, Srb pa je odtlej dobil vse štiri medsebojne dvoboje, in to brez izgubljenega niza …