Tiskane izdaje
Melbourne – V 1. kolu OP Avstralije leta 2000 je Roger Federer proti Michaelu Changu dosegel svojo prvo zmago na turnirjih za veliki slam, 16 let kasneje je na istem prizorišču kot prvi moški vstopil v klub 300. Včeraj je z uspehom nad Grigorjem Dimitrovom dosegel nov mejnik, več zmag od Švicarja ima na največjih štirih turnirjih le Martina Navratilova (306).
Federer je že dolgo igralec (moški) z največ dobljenimi dvoboji na turnirjih za veliki slam – naslednji za njim je Jimmy Connors z 233 –, a vsak mejnik je vendarle nekaj posebnega. Posebej, ko jih premikaš pri 34 letih. »Priznam, da sem zelo vesel tega dosežka. Tudi ko sem lani dosegel 1000. zmago v karieri, mi je to zelo veliko pomenilo. Tega si nikdar nisem zastavljal za cilj, a ko se zgodi, je občutek prav poseben. Res lepo,« je priznal Federer, ki je 100. zmago dosegel proti Timu Henmanu v Wimbledonu 2006, na istem prizorišču štiri leta kasneje pa tudi 200., in sicer proti Alejandru Falli. Včerajšnji jubilej je vpisal ob dvoboju z Dimitrovom, ki se ga je že pred leti zaradi podobnosti v slogu oprijel vzdevek Baby Fed, a je Bolgar ta čas daleč od švicarskega velezvezdnika.
Po sezoni preboja 2014. je bilo njegovo leto 2015, sredi katerega se je razšel tudi s trenerjem Rogerjem Rasheedom in ga kasneje zamenjal s Francom Davinom, za čim prejšnjo pozabo, osvojil ni niti ene lovorike ATP, še več, ostal je tudi brez finala in nekdanji 8. igralec sveta je le še na 28. mestu. Nižja uvrstitev seveda pomeni težje tekmece že na začetku turnirjev in tako se je moral posloviti že v 3. kolu OP Avstralije. »Talent te pripelje le do določene točke. Ostalo pa se moraš naučiti sam. Moraš biti potrpežljiv. Dandanes ne moreš pričakovati, da bo nekdo osvojil 16, 17, 18 turnirjev za veliki slam in se izstrelil na vrh svetovne lestvice, razen če pač nisi s tega planeta,« je Federer odgovoril, kaj bi napisal najstniškemu Rogerju, posredno pa ocenil tudi Dimitrova. Slednji je letos proti tretjemu igralcu sveta še drugič osvojil niz, več od tega je bila le pobožna želja, Švicar zanj ostaja nerešljiva uganka, dobil je tudi peti medsebojni dvoboj.
Lani je sicer Federer izpadel prav v 3. kolu, ko ga je presenetil Andreas Seppi, ki tokrat ni zmogel še ene senzacije, saj ga je Novak Đoković ugnal s 3:0 v nizih, Tomaš Berdych se je dobro spoprijel s številnimi triki avstralskega zabavljača Nicka Kyrgiosa, za presenečenje pa je poskrbel Roberto Bautista. Španec je namreč ugnal predlanskega zmagovalca OP ZDA Marina Čilića, ki je sezono začel trdno odločen, da bo boljša kot lanska, ko se nekako ni znal spoprijeti z močno povečanimi pričakovanji, a mu za zdaj to ne uspeva.
Federer pa ni bil edini petkov slavljenec v Melbournu. Marija Šarapova je namreč dosegla 600. zmago v karieri, zanjo pa se je precej nagarala, saj je Lauren Davis ugnala šele s 6:1, 6:7, 6:0, samo drugi niz je trajal 77 minut. »Vav, dobila sem 600. dvoboj? Je to mar prijateljski opomnik, da se staram? No, mislim, da sem lahko ponosna na to številko, dejstvo pač je, da se s tenisom ukvarjam že zelo dolgo,« je razmišljala Šarapova, ki si nekoč ni predstavljala, da bo pri 28 letih še vedno igrala, zdaj se še nikakor ne vidi na koncu poti. Rusinja in Serena Williams, ki je včeraj za zmago porabila zgolj 44 minut, sta sicer le še korak oddaljeni od četrtfinalnega obračuna, obračuna vsekakor vrednega finala.
Medtem pa je novo razočaranje doživela Katarina Srebotnik, ki se na začetku z novo soigralko Timeo Babos očitno ni najbolje ujela. Potem ko je slovensko-madžarska naveza na turnirju v Sydneyju izpadla v 2. kolu, je enak rezultat zabeležila tudi v Melbournu. Srebotnikovi zdaj ostajajo še mešane dvojice, in to z zelo zanimivim soigralcem. Namreč Jamiejem Murrayem, ki je lani z bratom Andyjem Veliko Britanijo popeljal do zmage v Davisovem pokalu.
