Tiskane izdaje
Pred začetkom sezone 2017 je bilo za Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom najdaljše sušno obdobje brez zmage za grand slam. Švicar velikega naslova ni osvojil štiri leta in pol, Španec dve leti in pol. Žezlo sta prevzela Novak Đoković in Andy Murray, Nadal in Federer, ki sta se lani borila s poškodbami, sta pristala na seznamu odpisanih. A v iztekajočem se letu se je čas spet zavrtel v preteklost.
Rafael Nadal in Roger Federer sta brez dvoma poskrbela za eno najodmevnejših športnih zgodb 2017, saj je zadnja leta kazalo na njun zaton, dvomi, ali bosta še kdaj posegala po največjih naslovih, pa so se še okrepili lani, ko je imel Švicar zdravstvene težave vse od konca OP Avstralije in je moral nato tudi prvič v karieri pod nož. Izpustil je celotni del sezone po Wimbledonu. Španec se je pred 3. kolom Roland Garrosa vdal s solzami v očeh in mavcu na levem, igralnem zapestju, se resda nato vrnil za olimpijske igre, a rednega konca sezone prav tako ni dočakal, saj so se težave še kar nadaljevale. Medtem ko je šla njuna krivulja navzdol, je Novak Đoković nanizal štiri zaporedne zmage na velikih slamih (v dveh letih), kar ni uspelo še nikomur po Rodu Laverju, ko je uspeh Srba upehal, je veliki lov na št. 1 začel Andy Murray. Vse je kazalo, da bo sezona 2017 v znamenju dvoboja Đoković – Murray, a je bila (tudi zaradi vseh njunih težav) vse prej kot to. Resnici na ljubo: na veselje teniških navdušencev.
Rivalstvo med Federerjem in Nadalom, sicer izjemno gentlemensko, je namreč eno največjih v športni zgodovini, najbolj deli teniško srenjo, teniški svet pa v njunih obračunih (letos je vse štiri dobil Švicar) najbolj uživa. Nekako že sprijaznjeni z usodo, da morda nikdar več ne bodo videli velikih tekmecev v boju za največje naslove, so navijači letos doživeli presenečenje, kakršnega so si lahko le želeli, začenši že kar z OP Avstralije, kjer sta se Roger in Rafa pomerila v finalu. V petih nizih ga je dobil švicarski as, ob koncu sezone je to obveljal za enega najboljših dvobojev 2017. »Če sem iskren, bi bil vesel, tudi če bi izgubil. Škoda, da v tenisu ni izenačenih izidov. Če bi bili, bi si želel, da bi se današnji dvoboj z Rafo razpletel brez zmagovalca,« je tedaj dejal Federer, ki je lani tudi prvič po 14 letih izpadel iz svetovne deseterice.
Tudi po uvodnem velikem slamu so ostala v zraku vprašanja, kaj bosta zmogla Nadal in Federer v nadaljevanju, a na koncu je sezona dobila oznako »retro«, osvojila sta skoraj vse najpomembnejše naslove. Švicar, ki je iz preventivnih razlogov izpustil celotno peščeno sezono, je brez izgubljenega niza vpisal rekordno osmo zmago na Wimbledonu, še večji podvig je uspel Špancu, ki je na Roland Garrosu zmagal (brez izgubljenega niza) že desetič, kar je absolutni rekord velikih slamov, za piko na i je bil nepremagljiv še na OP ZDA. »Odpisana«, ki skupaj štejeta kar 67 let, sta sezono tako končala na 1. (Nadal) in 2. mestu svetovne lestvice, število naslovov za veliki slam sta pomaknila na 19 (Federer) in 16, na koncu sta jo lahko ocenila kot eno svojih najboljših doslej ...
»Vsekakor je bila to z rezultatskega vidika ena mojih najboljših sezon. Igral sem v treh finalih za veliki slam, na edinem, kjer nisem, sem v osmini finala odločilni niz izgubil s 13:15. Na pesku sem izgubil le en dvoboj. Seveda je bila sezona zame tudi zelo čustvena, saj sem zaradi poškodb prebrodil kar nekaj težkih trenutkov. Nikdar si nisem predstavljal, da bom leto spet končal na 1. mestu, to nikakor ni bil moj cilj, daleč od tega,« se je na leto 2017 ozrl Nadal, ki pa sezone vendarle ni sklenil na način, kot bi si želel. Morda se je po zmagi na OP ZDA prehitro vrnil na igrišča in tako se je ob koncu spet ubadal s poškodbo (koleno), zato je na sklepnem mastersu odigral zgolj en dvoboj, pred dnevi pa je že odpovedal prvi predvideni nastop ob uvodu v novo sezono: ekshibicijski turnir v Abu Dabiju.
Federer je na drugi strani seveda veliko večji mojster načrtovanja nastopov, pri 36 letih pač ne želi po nepotrebnem izzivati usode, ve, koliko turnirjev je zanj ravno prav, zdravje je na prvem mestu, vsekakor pred teniškim prestolom, saj se je temu v veliki meri zavestno odpovedal, ko je preskočil peščeni del. Kljub temu je letos osvojil kar sedem lovorik, po odstotku dobljenih dvobojev (91,2) pa je bila to celo njegova četrta najuspešnejša sezona. »Po operaciji sem se zavedal, da koleno ne bo nikoli več takšno, kot je bilo, prepričan nisem bil niti, ali se bom vrnil. Ob začetku OP Avstralije bi bila zame zmaga že, če bi Melbourne zapustil zdrav, potem pa sem v najpomembnejših trenutkih odigral najbolje. V Wimbledonu sem skušal kar najbolje izkoristiti vsako priložnost, saj je vprašanje, koliko se mi jih bo še ponudilo. Sezona je bila izjemna, kot pravljica, če upoštevamo lansko leto, je bilo letošnje popolno,« pa ocenjuje Federer v upanju, da se bo ta pravljica nadaljevala tudi v 2018.
