S tem rodom nikdar več trije med 100

Ljubljana – Teniška sezona se je končala s spektakularnim finalom Davisovega pokala v Zagrebu, slovenski igralci in igralke pa so bili vse leto daleč od kakršnegakoli blišča. Ne na lestvici ATP ne na WTA slovenske zastave med posamezniki ni med stoterico, reprezentanci sta v Davisovem pokalu in pokalu fed v II. evro-afriški skupini. Kapetan moške ekipe Blaž Trupej napoveduje boljše leto 2017.


Sezona se je končala z odličnim finalom Davisovega pokala, ki ste si ga ogledali v živo. V kolikšni meri vas je navdušil?

Lepo si je bilo ogledati te dvoboje, vzdušje je bilo čudovito, še enkrat se je potrdilo, da je Davisov pokal zelo nepredvidljivo in čustveno tekmovanje. Razplet je bil sicer kar pričakovan. Poznavalci so napovedali, da bo odločila peta partija, Karlović pa v Zagrebu nikdar ni dobro deloval. Tekma pri 2:2 nima prav veliko zveze s tenisom, gre za bolj psihološki dvoboj, če imaš samo eno orožje, kot je primer pri Karloviću, in ta zataji … Tekmo so Hrvati izgubili s Čilićevo partijo, seveda pa vsa čast, kako je del Potro odigral po 0:2. Hrvatom sem privoščil zmago, a rezultat je realen.

Precej manj spektakularno se je sezona končala za Slovence …

To je dejstvo. Končali smo jo septembra, izpad v II. evro-afriško skupino pa je realen pokazatelj vrednosti slovenskega moškega tenisa. Nimamo igralca med 150 na svetu, Kavčič in Rola sta se ukvarjala s poškodbami, Žemlja je po vrnitvi daleč od nekdanjih časov. Izpad je bil logična posledica. V I. evro-afriški skupini smo bili šest let, so pa bile v njej tudi Španija, Rusija, Slovaška ... Izpad se mi ne zdi katastrofalen, v to skupino sodimo.

Če se za hip dotakneva še ženskega tenisa: prvič v tem tisočletju se sezona med posamezniki končuje brez Slovencev v top 100 tako na ATP kot WTA. Polona Hercog je 141., Grega Žemlja 155., Blaž Kavčič 220., Blaž Rola 258. Precej skrb vzbujajoče, mar ne?

Tudi takšno obdobje je moralo priti, vse v življenju se dogaja v ciklih. Imeli smo hkrati tri igralke med 50, tri igralce med 100, zdaj pač nimamo nikogar. Ali smo s to moško generacijo dosegli vrh, bo pokazal čas, mislim pa, da s tem rodom ne bomo več dočakali trojice med stoterico. S tem se je treba sprijazniti. Konec koncev, kaj pa ima slovenski tenis od tega, da smo imeli igralca med 50 oziroma tri med 100? Ni se povečal vpis v teniške šole, igralcem, ki so bili tedaj stari 12, 11 let, bi s temi rezultati morali dati vizijo, da je vse mogoče. A smo zdaj v vsej zgodovini slovenskega tenisa v največji kakovostni luknji pri generaciji, ki prihaja. To je zanimivo. Koristi od tega slovenski moški tenis ni imel, enaka zgodba pa je bila tudi z zlato žensko generacijo, ko smo imeli tri med 50. Iz letnikov 1995 in 1996, na katera naj bi rezultati Katarine Srebotnik, Maje Matevžič in Tine Pisnik delovali spodbudno, nismo dobili nobene vrhunske igralke.

Treh hkrati med sto torej ne vidite več?

Kar se je zgodilo v takšnem okolju s tako majhnim bazenom, je bil občudovanja vreden rezultat. Fantje imajo kakovost, da se bodo spet uvrstili med stoterico. Pri enem je bil odpravljen moteči dejavnik in mislim, da se bo v naslednjem letu spet maksimalno posvetil tenis. Če bo enemu uspelo, bo spet potegnil ostala dva. Če greva na imena: dejstvo je, da Grega Žemlja nikdar ni deloval kot lokomotiva, vedno je bil vagon, vedno se je priklopil na rezultate drugih in če bo videl, da je kolega uvrščen med 100, potem ga bo to potegnilo. Grega se v preteklosti kot vodilni člen ni najbolje znašel, vedno je pač tako deloval in mislim, da bo tudi v prihodnje. Dva v stoterici se mi zdi mogoč scenarij, trije pa skorajda nemogoč.

Pričakujete torej vseeno, da se bo trend spet obrnil navzgor?

Vem, da se bo, prepričan sem. Takoj ko bo začel eden dosegati rezultate, podobne preteklim, se bo krivulja tudi pri ostalih dveh obrnila navzgor.

Pred kratkim ste imeli z Žemljo, Kavčičem in Rolo sestanek po številnih odpovedih v tekmovanju za Davisov pokal. Kot mi je znano, prav velikega navdušenja, da bi se zavezali k nastopanju, ni bilo …

To je dejstvo. S predsednikom sva predlagala, da se usedemo, damo karte na mizo in vidimo, ali je vse skupaj sploh še smiselno. Na sestanku sva dobila zagotovilo, da bosta Žemlja in Kavčič igrala v 1. kolu z Monakom. Rola ima težave z ramo in že tako ali tako ni imel namena nastopati pred februarjem, iluzorno bi bilo pričakovati, da bi sezono začel v Davisovem pokalu. Za naslednji dvoboj pa nimamo zagotovila igralcev, da se ga bodo zagotovo udeležili, a smo na dobri poti, na koncu pa se bodo seveda odločili na osnovi lastnih prepričanj in želja.

Me vara občutek, da Kavčič veliko lažjega srca odpoveduje reprezentančne nastope, odkar vi niste več njegov trener?

Ne bi rekel, da je to pogojeno z najinim sodelovanjem, sem pa imel kot njegov trener večji vpliv nanj, svoja stališča sem lahko predstavljal bolj prepričljivo in iz dneva v dan. Sem pa ob vseh odpovedih v zadnjem času naredil analizo, ki sem jo tudi predstavil fantom. Izkazalo se je namreč, da so igralci, ki so odpovedali nastop v Davisovem pokalu, v naslednjih tednih osvajali manjše število točk kot igralci, ki so nastopali za reprezentanco. Naši igralci so dosegali najvišje uvrstitve na ATP in najboljše rezultate v tistem obdobju, ko so brez pomislekov igrali v Davisovem pokalu. Resda so bili tudi nekaj let mlajši, a zdaj izbirajo neko svojo pot, zakaj, bi morali vprašati njih. Svoje argumente in statistiko sem predstavil, tudi ljudje, ki so zelo dobro pozicionirani v svetovnem tenisu, zmajujejo z glavo. Vsi pravijo, da imajo lahko pomisleke samo vrhunski igralci, za vse druge pa je dober rezultat v Davisovem pokalu velik plus, ne more imeti negativnega učinka. Lahko le zelo pozitivno vpliva na razplet posameznikove sezone.

Načrtujete ekspresno vrnitev v I. evro-afriško skupino?

To je cilj, od katerega ne bežim, a uresničljiv je le s popolno ekipo.

Večkrat ste dejali, da Slovenijo vidite v svetovni skupini. Ste zdaj to misel vendarle opustili?

Za zdaj smo daleč od nje, stvari pa se lahko tudi hitro obrnejo. Najprej se moramo zdaj prebiti nazaj v I. evro-afriško skupino, potem pa lahko začnemo razmišljati tudi o višjih ciljih.