Tiskane izdaje
Melbourne – Spomin Serene Williams na zadnji polfinale turnirja za veliki slam je bil pred OP Avstralije še zelo živ in razumljivo, da Američanka ni dovolila, da bi se ponovila zgodba z Roberto Vinci. To je na svoji koži občutila Agnieszka Radwanska, ki je bila proti branilki naslova povsem brez možnosti. Jutri se bo Williamsova v finalu pomerila z Angelique Kerber.
Ko je bila septembra lani Williamsova le še dve zmagi oddaljena od zgodovinskega dosežka – koledarskega velikega slama –, je doživela enega najbolj šokantnih porazov (ali pa kar najbolj šokantnega) v vsej svoji karieri in da bi se ji kaj takšnega zgodilo dvakrat zapored, ni bilo pričakovati. Resda je Radwanska na veliko višji ravni od Vincijeve, a zmaga Poljakinje nad Sereno bi bila ravno tako veliko presenečenje. Dozdajšnji izkupiček 8:0 za Williamsovo in zgolj en osvojen niz Radwanske je pač dovolj poveden in takoj je bilo jasno, da si prva igralka sveta ne bo dovolila ponovitve newyorške zgodbe. Od začetka je bila Poljakinja v povsem podrejenem položaju, kravata v prvem nizu po le 22 minutah igre je govorila o motiviranosti lanske zmagovalke (izgubila je zgolj sedem točk), ki je igrala brez napake. Tekmica ji je nekaj več odpora nudila v drugem, ko je sprva celo izničila break zaostanka, a to je bilo v veliki meri tudi vse, kar je zmogla četrta nosilka. Na koncu je lahko zgolj odkrito priznala, da je bila nemočna in da bi bile proti takšni Sereni nemočne takorekoč vse igralke.
»Posebej v prvem nizu sem res igrala dobro, vse mi je šlo, kot sem si zamislila. Res se je lepo vrniti v finale turnirja za veliki slam, posebej po tako dolgem premoru,« je razmišljala Williamsova, ki ni igrala vse od polfinala OP ZDA. Z zmago nad Agnieszko Radwansko je svoj niz dobljenih dvobojev proti igralkam iz top 5 na turnirjih za veliki slam podaljšala že kar na 17.
Na tem OP Avstralije ga ne bo mogla več nadaljevati, saj ji bo jutri nasproti stala šesta s svetovne lestvice Angelique Kerber. Medtem ko sta se v prvem polfinalu merili dve izkušeni tekmovalki (tudi Radwanska je že igrala v finalu turnirja za veliki slam in lani osvojila masters osmerice), sta v drugem tako Karberjeva kot Johanna Konta lovili prvi veliki finale sploh. Na koncu se je vendarle pričakovano končal sanjski turnir za Konto, ki je celo prvič nastopala v glavnem žrebu OP Avstralije. Glede na nagrado, ki jo je prinašala zmaga, je bil živčni začetek obeh polfinalistk razumljiv, jasno je bilo, da bo osvojeni izenačen prvi niz pomenil zelo veliko prednost. In tu je Kerberjeva – ki je, mimogrede, že v 1. kolu proti Misaki Doi reševala zaključno žogico – unovčila svoje izkušnje ter popravila neslavno statistiko, po kateri je edina članica svetovne deseterice brez finala za veliki slam.
»To je zame zelo poseben trenutek. Prvi finale za veliki slam … Res sem dala vse od sebe in občutki so izjemni. Po psihični plati je bil zame to zelo naporen dvoboj, posebej ker sem proti Viki (Azarenki v četrtfinalu, op. p.) odigrala zelo dobro in zavedala sem se, da moram to ponoviti. Johanna je namreč v zadnjem tednu in pol premagala nekaj odličnih igralk, a k sreči sem ukrotila svoje živce in se osredotočala le na vsako točko posebej,« si je ob prvem velikem finalu oddahnila Kerberjeva, za katero je zdaj seveda veliko vprašanje, kako se bo jutri znašla v povsem novem položaju …
