Tiskane izdaje
Ljubljana – Da je Grega Žemlja slovenski rekorder po številu nastopov v Davisovem pokalu, ne čudi. Reprezentanci je vedno na voljo, tudi ko ni v najboljšem zdravstvenem stanju, zadnja leta je skorajda vsakič znova njen glavni adut in podobno bo tudi konec tedna v Romuniji.
Potem ko je jeseni Grega Žemlja Sloveniji pomagal do obstanka v I. evro-afriški skupini Davisovega pokala – v Kranju je »padla« Litva s 5:0 –, se stvari niso razpletale po njegovih željah. Tedaj si je tudi rahlo poškodoval komolec in je do konca sezone odigral le še en dvoboj, zadovoljstvo, da je v bistvu že pred tem opravil kar bazične priprave na novo sezono – ker se je šele sredi leta spet začel počutiti dobro –, pa so skazile nove zdravstvene težave. Telo po mononukleozi očitno še vedno ni stoodstotno. »V bistvu so bile priprave na novo sezon slabe, ker sem pač spet zbolel in sem dva tedna preležal. Izgubil sem vso moč in sredi decembra sem moral začeti znova. Tudi pred dnevi me je ujela neka viroza, spet sem bil ob deset dni … Očitno je moj imunski sistem zelo šibek, vsaka najmanjša sprememba bioritma me vrže iz tira. Takoj zbolim in potem izgubim ogromno časa, da si spet povrnem moči, občutke,« pojasnjuje Žemlja, ki je od zadnjega dvoboja v Davisovem pokalu vpisal zgolj dve zmagi.
Štart v sezono je bil namreč daleč od pričakovanj, na uvodnih treh turnirjih – vključno s kvalifikacijami OP Avstralije – je ostal brez zmage, niz porazov je prekinil šele na challengerju v Dallasu, kjer se je prebil do četrtfinala, v katerem ga je ugnal britanski up Kyle Edmund. »Na uvodnih turnirjih ni bilo prave forme, pravih občutkov, bilo pa je veliko živčnosti in stresa. Nikakor mi ni steklo, posledica pa so bili slabi rezultati. V Dallasu sem nato po dveh dvobojih pomislil, da se stvari obračajo na bolje, da spet 'čutim' žogico, kot sem jo prej, a sem potem odigral katastrofalno tekmo in spet se je vse porušilo. Super sem se počutil, začel dvoboj suvereno, takoj dosegel break, v nadaljevanju pa delal takšne napake, ki si jih na tej ravni res ne smeš privoščiti,« zmajuje z glavo 29-letnik ter ob tem priznava, da je tudi zanj uganka, v kakšni formi je ta čas.
Je pa jasno, da bi mu morale razmere v Aradu ustrezati, saj so gostitelji izbrali trdo podlago v dvorani, kar pomeni, da točke ne bodo ravno dolge. »Da, zavedam se, da naj bi mi to ustrezalo, a tudi razmere v Avstraliji so mi maksimalno, pa mi igra ni stekla. Računam na dobro dnevno formo, saj sem igralec navdiha. Velikokrat lahko na dober dan marsikoga premagam, na slab dan pa tudi z marsikom izgubim,« razmišlja v Romuniji drugi slovenski lopar. Za razliko od Blaža Role, ki se ni pomeril še niti z Adrianom Ungurjem niti z Mariusom Copilom, ima Žemlja izkušnje s slednjim. In to zelo dobre, saj je z njim igral dvakrat, obakrat v kvalifikacijah turnirja ATP, obakrat na trdi podlagi – enkrat na prostem in enkrat v dvorani – in obakrat je zmagal. »Ungur je kot peščeni specialist na papirju šibka romunska točka, eden od naju z Blažem pa bo moral premagati še Copila, ki se zanaša na svoj servis, na napadalno igro, za nameček pa prihaja prav iz Arada, kjer ima njegov oče tudi teniški klub,« na glavno romunsko nevarnost – poleg dvojice Horia Tecau-Florin Mergea – opozarja Žemlja, ki bi se s Copilom lahko pomeril šele v peti partiji.
