Sedem lovorik in št. 1, a vendarle ne najboljše leto za Sereno

Ljubljana – Ne glede na to, da sta ta in prihodnji teden na turneji WTA še po dva turnirja, je sezona na najvišji ravni za teniške igralke končana. Čeprav je bila vse prej kot zadovoljna z letom, je bila najboljša spet Serena Williams, ki je zmagi na OP ZDA dodala še lovoriko na mastersu, pri 33 letih pa prvič v karieri dve zaporedni sezoni končuje na 1. mestu svetovne lestvice.

Medtem ko ima Roger Federer pri 33 letih možnosti, da se spet zavihti na 1. mesto lestvice ATP, je njegova ameriška vrstnica trdno zasidrana na ženskem prestolu, na katerem je preživela prav vso sezono. Njena št. 1 je bila sicer pred sklepnim mastersom ogrožena in bržčas je bila zanjo to dodatna spodbuda, da je po vdajah na dveh prejšnjih turnirjih kljub pomanjkanju treninga sploh prišla v Singapur. Tu je kot prva po Monici Seles vpisala tretji zaporedni naslov na mastersu (skupno petega), na koncu se je njena letošnja bera lovorik ustavila pri številki sedem. A čeprav sta vmes 18. naslov za veliki slam iz New Yorka in še sveža singapurska zmaga, ob tem pa seveda tudi 1. mesto na svetu ob koncu leta (nazadnje je dve sezoni v nizu na vrhu končala Steffi Graf leta 1996), sezona ni bila takšna, kot si jo je Američanka želela. Za vsako drugo igralko bi bilo to sanjsko leto, za Sereno pač ne. Treba je vedeti, da zanjo zares štejejo le največje lovorike in tu ji dolgo ni šlo najbolje, saj je na OP Avstralije izpadla v osmini finala, na Roland Garrosu v 2. kolu in v Wimbledonu v tretjem, izgubljala pa je proti igralkam, ki so bile 14., 35. in 24. na svetu. Nazadnje, ko je Williamsova odigrala tri ali štiri turnirje za veliki slam in osvojila zgolj enega, je bilo leta 2008, niza takšnih porazov kot letos pa ni doživela vse od premiere na turneji 1998.

»Res nisem pričakovala, da bom leto končala v takšnem slogu. Vesela sem bila že, da lahko tu tekmujem, z zmago pa je vse slajše. To pač zame ni bilo najboljše leto in lepo je za konec osvojiti še eno lovoriko,« ima mešane občutke Williamsova, ki je pri 33 letih zlahka kos veliko mlajšim tekmicam, kadar je pač zdrava in stoodstotno osredotočena. »Poraz v skupinskem delu poti Halepovi je bil zame poučen, vem, kaj lahko pričakujem v naslednji sezoni. Zdaj natančno vem, čemu se bom posvečala v pripravljalnem obdobju,« že kuje nove načrte prva igralka sveta, ki sicer o svojih ciljih ne želi na glas razpredati. »Še dobro, če bi jih obelodanila pred začetkom sezone, bi bilo vse skupaj zares veliko razočaranje. Cilje seveda imam, a jih želim zadržati zase,« pravi, četudi je jasno, da je njena naslednja tarča Steffi Graf z 22 naslovi za veliki slam. Glede na to, da si želi igrati vsaj še do olimpijskih iger v Riu de Janeiru, se zdi to še vedno dosegljivo, navkljub temu, da je letos vpisala le enega, je pa res, da prihajajo nove (in stare) igralke.

Letos je velik skok uspel predvsem Halepovi in Eugenie Bouchard, ki sta obe premierno zaigrali v finalu turnirja za veliki slam, nase sta opozorili tudi Garabiñe Muguruza in Belinda Benčič, spet sta se prebudili Ana Ivanović ter Caroline Wozniacki. Slovenk v rubriko »plusov« ne moremo uvrstiti, sezona je bila veliko razočaranje, saj se je Polona Hercog komajda zadržala v prvi stoterici, pri čemer je zgolj na treh turnirjih v glavnih žrebih dosegla več kot eno (!) zmago. Seveda pa je Hercogova še vedno daleč najboljša naša igralka med posameznicami, tudi najboljša med dvojicami, Katarina Srebotnik, bo sezono hitro pozabila, za čimprejšnjo pozabo pa so tudi reprezentančni nastopi, saj je ekipa v pokalu fed pod vodstvom zdaj že nekdanje kapetanke Tine Pisnik izpadla celo v II. evro-afriško skupino …