Tiskane izdaje
London – Bo Novak Đoković na mastersu osmerice zmagal skupno še četrtič in tretjič zapored, kar je niz, ki je uspel le Ilii Nastaseju in Ivanu Lendlu, bo Roger Federer vpisal rekordni sedmi naslov ali bo morda Andy Murray poskrbel za dosežek, ki ni uspel še nikomur, in bo v Londonu osvojil četrto različno lovoriko? To so glavna vprašanja pred nedeljskim štartom v areni O2.
Đoković velja za glavnega favorita, po prikazanem v tej sezoni je na drugem mestu Federer, seveda pa bo posebej na očeh tudi Murray, ki bo s Keijem Nišikorijem v nedeljo odprl masters med posamezniki, in sicer ob 15. uri po srednjeevropskem času (ob 21. uri bo še dvoboj Roger Federer – Miloš Raonić). Potem ko je moral Škot lani izpustiti turnir, ker je okreval po operaciji hrbta, se je letos zelo dolgo mučil z lovljenjem forme, za nekaj časa je izpadel tudi iz deseterice, na koncu sezone pa je le ujel ritem in na zadnjih šestih turnirjih osvojil vse svoje tri letošnje lovorike (Shenzhen, Dunaj, Valencia). Pri tem je tako na Kitajskem kot v Avstriji v finalu proti Tommyju Robredu rešil pet zaključnih žogic, tri poraze pa je doživel proti Davidu Ferrerju in Novaku Đokoviću (dva), ki je bil boljši tudi že na OP ZDA.
»Lani sem bil seveda zelo razočaran, ker nisem mogel nastopiti na mastersu, letošnja sezona je bila precej težavna, dolgo nisem osvojil turnirja, po lestvici ATP sem drsel, a zdaj se vendarle spet počutim stoodstotno nared. Zadnjih šest tednov je bilo odličnih, posebej dva finala z ubranjenimi zaključnimi žogicami. Zato komaj čakam, da se boji v O2 začnejo,« pravi Murray, ki si je nastop na mastersu dokončno zagotovil šele na zadnjem turnirju rednega dela sezone, v Parizu. Škot letos prav veliko zmag nad člani svetovne deseterice ni zbral – samo tri in še od tega dve proti Jo-Wilfriedu Tsongaju in Ferrerju, ki se nista prebila na turnir osmerice, eno pa proti Marinu Čiliću, ki bo v Londonu v drugi skupini –, kljub temu pa ne izgublja upanja.
»Vem, kaj je potrebno za osvojitev največjih turnirjev, pripravil sem se, kot sem se najbolje lahko, da bom konkurenčen za končni uspeh. Ta čas res igram dobro in v vsem skupaj tudi uživam. Je pa res, da gre tu za najboljše igralce sveta in da ni lahkega dvoboja, a izzivi so zato toliko večji,« meni Murray ter ob tem zagotavlja, da so minila že vsaj tri, štiri leta, odkar se je nazadnje telesno tako dobro počutil. Sicer se je njegovo zdravstveno stanje močno izboljšalo že tam nekje maja, junija, a je potreboval še nekaj časa, da je nadoknadil zamujeno, sadovi dela pa so se začeli kazati v zadnjih tednih.
In seveda, le kaj bi bilo zanj slajše kot to, da se po tako težavnem letu najbolje predstavi prav za konec pred domačim občinstvom. Dlje od polfinala doslej še ni prišel, bo pa imel v Londonu tokrat edinstveno priložnost, da osvoji v britanski metropoli še četrto lovoriko, tretjo zares veliko – po Wimbledonu, olimpijskih igrah in turnirju v Queen'su. »Če bi dopolnil londonski trojček velikih lovorik, bi mi seveda pomenilo zelo veliko, a glede na zasedbo je treba iti korak za korakom in razmišljati zgolj o vsakem naslednjem dvoboju,« opozarja Škot, ki ima s predtekmovalnimi tekmeci kar dobre izkušnje – s Federerjem ima iztržek 11:11, z Nišikorijem 3:0 in z Raonićem 1:3.
