Španski kralj, ki se ne odreka svojemu prestolu

Pariz – En španski kralj, Juan Carlos, se je prejšnji teden odrekel prestolu, drugi, Rafael Nadal, še vedno trdno sedi na svojem. Zmaga nad teniško št. 1 na Roland Garrosu ostaja eden največjih športnih izzivov, s katerim se je doslej ob spletu okoliščin uspešno spoprijel le Robin Söderling. Novaku Đokoviću se ni izšlo, Rafa z zmago s 3:6, 7:5, 6:2, 6:4 ostaja pariški vladar.

Nadal in Đoković sta poskrbela že za kar nekaj izjemnih dvobojev, včerajšnji finale pa nikakor ne sodi mednje. Bržčas je bil za to kriv velik vložek, saj je Španec lovil neverjeten deveti naslov v Parizu (petega zaporednega, kar doslej ni uspelo še nikomur), Srb pa karierni veliki slam, št. 1, o kateri je partija tudi odločala, je bila v bistvu še najmanj pomembna.

Sončen dan je jeziček na tehtnici prevešal na Rafovo stran, a prav zanimivo je videti, kako najboljšemu igralcu na pesku v zgodovini tudi na tej podlagi pade samozavest, ko se na nasprotni strani mreže pojavi Nole. Slednji je dvoboj vsekakor začel z dobrimi občutki, saj je Španca premagal v zadnjih štirih dvobojih in tudi zares bolje začel. Nadal, ki se je v polfinalu poigraval z Andyjem Murrayem, se je pač tokrat kazal v povsem drugačni luči, žogice z backhandom so bile prekratke, forehand neprodoren, za nameček je z njim naredil kar nekaj zelo pomembnih napak, ki so uvodni niz prinesle Đokoviću, za katerega se je v nadaljevanju zazdelo, da ima velikega tekmeca spet v žepu. Ko pač branilec naslova niti slučajno ni zmogel zadržati prednosti breaka, je bilo videti, kot da ne bo zdržal izziva, a nekaj točk ob koncu niza je v hipu povsem zasukalo potek.

Z izenačenjem na 1:1 v nizih je Španec dobil dodatno energijo, za katero se je zdelo, da jo je posrkal prav iz Srba, ki je na drugi strani povsem padel, bil je neprepoznaven, kombinacija težavnih razmer – vročina in visoka vlaga – in izjemno visokih odbojev tekmečevih žogic so naredili svoje. Podobno se mu je sicer zgodilo že v dvoboju z Ernestsom Gulbisom, a tokrat mu je na nasprotni strani vendarle stal španski stroj, ki je vedno močneje mlel, Srb pa je imel zelo vidne težave (kar na igrišču je tudi malce bruhal). V četrtem nizu je sicer Rafa spet pokazal nekaj slabosti, ko ni zmogel zadržati breaka prednosti, a vse dvome je Đoković razrešil z dvojno napako na zaključno žogico …

Na koncu sta jokala oba, Nadal, ker je spet pisal zgodovino in se na večni lestvici s skupno 14 naslovi izenačil s Petom Samprasom, Đoković, ker se je zavedal, kakšno priložnost je izpustil iz rok. Vprašanje, če se mu bo še kdaj ponudila takšna. »Mislim, da si zasluži to lovoriko in da jo bo enkrat tudi osvojil,« je po porazu tolažil tekmeca Nadal, a če bo imel sam tudi v prihodnjih letih pri tem kaj besede, se to ne bo nikoli zgodilo. Za zdaj je pač sam absolutni vladar Roland Garrosa, bržčas noben športnik ni na nobenem prizorišču tako suveren, kot je Španec v Parizu, kjer je v 67 dvobojih doživel le en poraz!

»Po tem, kar se mi je zgodilo v Avstraliji, je ta zmaga še toliko bolj čustvena. Kar mi je tenis tam vzel, mi je tu vrnil. Če ne bi osvojil drugega niza, nisem prepričan, da bi zdaj držal pokal v rokah, a odločila je napadalna igra. Znova se je pokazalo, kakšen izziv je Novak zame, nenazadnje sem z njim izgubil štirikrat zapored in proti njemu moram vedno igrati na meji svojih sposobnosti. Prav vsaka točka v dvoboju je bila odločilna,« se je v trenutkih zmagoslavja Rafa spomnil tudi razočaranja iz finala OP Avstralije, ko zaradi bolečin v hrbtu ni mogel normalno odigrati finala proti Stanislasu Wawrinki, a na »svojem« igrišču je vse slabo spet pustil za sabo.