Stan the Man igralec za največje tekme

New York – V 3. kolu je proti Danu Evansu reševal zaključno žogico, dober teden dni pozneje je Stan Wawrinka v izjemnem finalnem obračunu na OP ZDA s 6:7 (1), 6:4, 7:5, 6:3 ugnal prvega igralca sveta in branilca lovorike Novaka Đokovića. S tem je Švicar osvojil že tretji turnir za veliki slam, in to na tretji različni postaji.

Ni veliko manjkalo in Novak Đoković zaradi poškodbe zapestja sploh ne bi zaigral v New Yorku. Da bo nastopil, se je odločil le dober teden pred začetkom turnirja. In potem je imel zvrhano mero sreče, da se je prebil v finale, na katerega ni računal, saj so se mu trije tekmeci vdali, Jerzy Janowicz po nizu poškodb ni na želeni ravni, Kyle Edmund je bil novinec v osmini finala grand slamov, z Gaëlom Monfilsom pa je Srb v polfinalu odigral bržčas najbolj bizaren dvoboj na takšni ravni in takšni stopnji. V finalu, v katerem je lovil že 13. naslov za veliki slam, pa mu je le zmanjkalo sreče oziroma je naletel na zelo kakovostnega tekmeca, ki ima dovolj izkušenj in tudi že zmagi z OP Avstralije in Roland Garrosa, ob tem pa izjemnega tekmovalca v odločilnih dvobojih, saj je pred OP ZDA dobil deset zaporednih finalov!

Zdaj torej še enajstega, pri čemer je bilo v odločilni newyorški partiji največ odvisno prav od Švicarja. Bodisi je delal neizsiljene napake bodisi je z izjemnimi udarci dosegal tako imenovane winnerje, predvsem paralelni udarci z backhandom so jemali dih več kot 20.000-glavi množici. Napake so se pojavljale predvsem na začetku, dlje ko je trajal dvoboj, boljši je bil Stan the Man, predvsem pa je bil najboljši v težkih trenutkih, saj je rešil kar 14 od 17 žogic za break, ki si jih je priigral Srb. »Nisem izkoristil svojih priložnosti, izkoristek žogic za break je bil katastrofalen, res katastrofalen. V pomembnih trenutkih sem izgubil živce, Stan pa je ostal miren,« je ocenil Srb, ki se je finala sicer lotil precej svež, saj je v šestih dvobojih na igrišču preživel manj kot devet ur (Wawrinka slabih 18), a je prvi plačal davek telesno izjemno napornemu dvoboju, ko sta s Švicarjem nizala točke, ki so se zdele na meji mogočega. V četrtem nizu so mu tako začeli odpadati nohti na nogi, kar je vplivalo na njegovo gibanje (četudi se je vsake toliko zdelo, da ni z njim prav nič narobe), a marsikdo tega ne bi znal izkoristiti, tretji igralec sveta pač je.

»Vedel sem, da bo to težka bitka, tako je pač vedno, ko igraš proti številki 1. Ni šlo samo za tenis, telesno in psihično je bilo vse skupaj izjemno naporno in po zadnji točki sem bil povsem izpraznjen, vse sem pustil na igrišču. Trpel sem na igrišču, imel težave s krči, a trudil sem se, da tega nisem kazal. To je bil najbolj boleč, psihično in telesno izčrpavajoč grand slam, kar sem jih odigral. A treba je sprejeti dejstvo, da boš trpel, in skorajda moraš uživati v tem trpljenju. Res sem ponosen na to, kar sem dosegel,« je razmišljal veliki junak New Yorka, ki se je le nekaj minut, preden je stopil na igrišče, v slačilnici tresel od živčnosti, nato pa tudi jokal. A je potem potrdil, da je igralec za največje tekme, saj je ostal neporažen v finalih velikih slamov (3:0), pri čemer je vsakič za naslov ugnal prvega igralca sveta, na OP Avstralije 2014 Rafaela Nadala, lani pa na Roland Garrosu tako kot tokrat Đokovića. A tedaj je bil za Srba poraz precej bolj boleč, saj mu je odnesel karierni veliki slam (ki ga je nato dopolnil letos), od katerega je zdaj Wawrinka oddaljen »le« še korak. Resda v Wimbledonu nikdar ni preskočil četrtfinala, a kakovosti premore gotovo dovolj, da postane deveti igralec (moški) v zgodovini z zaokroženim kariernim velikim slamom.