Tudi še pri 35 letih prav posebni trenutki za Federerja

Melbourne – Odprto prvenstvo Avstralije 2016 bi bilo skorajda usodno za kariero Rogerja Federerja. Resda ne zaradi poškodbe na igrišču, ampak nerodnosti, ki se mu je pripetila, ko je pripravljal kopel za svoje otroke. Na tak način ni želel končati veličastne športne poti, za popolno rehabilitacijo kolena je žrtvoval pol lanske sezone. Včeraj je odigral prvi uradni dvoboj po Wimbledonu.

Federer se je pred prvim letošnjim turnirjem za veliki slam znašel v precej nevsakdanjem položaju. V Melbournu je šele 17. nosilec, kar je najnižje od Roland Garrosa 2001, kjer ni bil med postavljenimi igralci, a v drugi polovici prejšnje sezone je pač toliko zdrsnil po svetovni lestvici. Za njim je namreč najdaljša odsotnost v karieri in sploh prva daljša zavoljo poškodbe, zato niti ni vedel, kaj lahko od sebe pričakuje na igrišču. Resda je novo leto začel na Hopmanovem pokalu, a ekshibicijski dvoboji so vendarle nekaj povsem drugega kot tekmovalni, tega pa je nazadnje odigral 8. julija, ko ga je v wimbledonskem polfinalu ugnal Miloš Raonić. Zato je bil zmagovalec 17 turnirjev za veliki slam netipično živčen pred partijo s še enim veteranom, 35-letnim vrstnikom Jürgenom Melzerjem. A po nekoliko neprepričljivem začetku je v drugem delu dvoboja Federer povsem prevladoval, zarjavelost so zamenjale poteze, ki so spominjale na dobre, stare čase in avstrijski kvalifikant je bil po osvojenem drugem nizu brez možnosti za presenečenje. Seveda na veliko navdušenje gledalcev, ki so močno pogrešali povsod po svetu izjemno priljubljenega Švicarja.

»Lepo je spet normalno igrati tenis. Za mano je dolga pot vrnitve, a uspelo mi je, spet sem v žrebu, sem del turnirja in to je prečudovito. Četudi bi danes izgubil, bi bil to zame dober dvoboj, saj sem znova na igrišču. Veseli me, kako sem se spoprijel s prvim dvobojem po tako dolgem času, odslej bo vse le še lažje,« je ocenil Federer, ki ni skrival navdušenja nad tem, da je spet del karavane. »Poseben trenutek je bilo spet zakorakati na igrišče. Poseben trenutek si je bilo izboriti zaključno žogico in poseben trenutek jo je bilo izkoristiti. Te tri sestavine poskrbijo, da je vrnitev res nekaj posebnega,« je razmišljal Švicar, zadovoljen tudi, da je prvi dvoboj po tako dolgem času odigral posti staremu znancu, saj se z Melzerjem poznata še iz mladinske konkurence. Federer je sicer na OP Avstralije v zadnjih 13 letih kar dvanajstkrat prišel vsaj do polfinala – štirikrat je tudi zmagal –, a tokrat je vendarle v vlogi velikega avtsajderja.

Da je vsak začetek težek, pa ni okusil zgolj nekdanji prvi igralec sveta, ampak tudi številni drugi zvezdniki, ki so se morali za zmago potruditi še precej bolj. Lanski zmagovalec OP ZDA, pred tem pa tudi že Melbourna, Stan Wawrinka je tako odpor Martina Kližana trl pet nizov, v odločilnem je potreboval vse svoje izkušnje, da je izničil break zaostanka. Enako težko delo je imel Kei Nišikori proti Andreju Kuznjecovu, Marin Čilić, ki je lani »zaslovel« s tem, da je izgubljal dvoboje, v katerih je vodil z 2:0 v nizih, pa je tokrat proti Jerzyju Janowiczu rešil prav takšen zaostanek … Nič kaj lahkega dela nista imela niti Andy Murray in Angelique Kerber, za katera je to prvi turnir za veliki slam, ki sta ga začela kot št. 1. Škot jo je sicer proti Ilji Marčenku odnesel brez izgubljenega niza, Nemka pa je morala proti Lesji Curenko odigrati vse tri.