Tiskane izdaje
Ljubljana – Naključje je hotelo, da je Aljaž Bedene do svojega največjega uspeha prišel v tednu, ko sta Michael Berrer in Ivo Karlović v Dohi šokirala Rafaela Nadala in Novaka Đokovića. A nista bila Nemec in dr. Ivo tista, ki sta navdihnila Slovenca, to sta bila lani Stan Wawrinka in Marin Čilić, ko sta z zmagama v Melbournu in New Yorku prekinila vladavino velike četverice.
»Ne le meni, številnim igralcem je pomagalo pri razmišljanju, ko sta Stan in Čila osvojila naslova za veliki slam. Pokazala sta, da se vendarle da, in to tudi na največjih turnirjih,« Bedene izpostavlja pomembni prelomnici lanske sezone, ki pa zanj ni bila nič kaj prida, saj je nazadoval vse do 156. mesta (s finalom Chennaija je zdaj pridobil natančno štirideset mest). A zdi se, da je bila po eni strani vendarle uspešna, saj je znova zamenjal trenerja, kot kaže, pa se je z zadnjim, Jamesom Davidsonom, odlično ujel, prav tako kot tudi s kondicijskim Martinom Skinnerjem. »Glede na to, koliko sem bil lani poškodovan, je razumljivo, da med letom nismo mogli veliko narediti. Sadovi prvega skupnega pripravljalnega obdobja med sezonama pa se zdaj že kažejo v tem odličnem štartu,« pravi Bedene, ki ob tem ne pozabi poudariti hvaležnosti Robertu Bautisti Agutu, od katerega je bil boljši v polfinalu in ki ga je med sezonama nekaj časa gostil v Castellonu de la Plana.
Četudi je Bedene na turneji že kar nekaj časa, se zdi, da je vendarle šele ob 15. igralcu sveta dobil vpogled v pravi profesionalni pristop in tudi pravo željo po igranju tenisa, izginili so tudi izgovori za poraze, še po dvoboju z Wawrinko ni želel izpostavljati utrujenosti, čeprav se je to ponujalo samo od sebe. Raje je svoje misli usmeril k temu, da bo pač treba še bolj trdo delati, da bo lahko tudi v takšnih odločilnih dvobojih konkurenčen za zmago, in tega garanja se celo veseli, saj mu bo prineslo nadaljnji napredek. »Moja igra še nikdar ni bila tako dobra, prav tako sem najbolje telesno pripravljen doslej, kar so pokazali vsi testi, poleg tega pa sem šel tudi vase in ugotovil, kaj hočem. Tenis je tisto, kar si želim, in to bolj kot kdajkoli. Res sem veliko delal na sebi in pomoč našel tudi v life-coachingu,« razkriva Bedene, ki ima zdaj visoke cilje, tudi zaradi spodbude Bautiste Aguta, lanskega dobitnika nagrade za igralca, ki je najbolj napredoval. Tudi Španec mu je namreč položil na dušo, da lahko pride zelo visoko, če bo pač treniral, kot je treba. Seveda pa je eden glavnih pogojev ta, da ostane zdrav oziroma se izogne resnejšim poškodbam.
»Moj letošnji cilj je vsekakor preboj med najboljšo petdeseterico, če bom nadaljeval, kot sem začel, pa še višje. Prej nisem verjel vase, da se lahko z vsakim enakovredno kosam, zdaj se ne bojim nikogar,« je odločen v Londonu živeči Slovenec, ki ta čas natančno sploh ne ve, ali bo lahko v Davisovem pokalu zaigral za Veliko Britanijo (ko bo dobil državljanstvo in naj bi imel potem obe) in če ne bo mogel, ali bo na turneji ATP igral pod slovensko ali britansko zastavo. Vse bo bržčas znano do konca meseca ali pa še prej, a zdaj se bo 25-letnik osredotočil na kvalifikacije OP Avstralije, kjer bo zaigral že jutri. Položaj je daleč od idealnega, ko je pred dvema letoma v Chennaiju igral polfinale, pa nato odpotoval na kvalifikacije Sydneyja, je med dvobojem s Kevinom Andersonom denimo bruhal … »Optimalno gotovo ni, a bomo videli, kako bo na prvi tekmi, nikakor pa ne želim tu iskati razloga za morebitni neuspeh,« pravi pred začetkom OP Avstralije Bedene, ki sicer še nikdar ni uspešno opravil s kvalifkacijami na turnirjih za veliki slam.
